Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Bistro, ki povezuje Istro s svetom

 

Ivo Tomšič še zdaleč ni novinec na slovenski gastronomski sceni – nekaj časa je kot strokovnjak za meso ustvarjal v ljubljanski Sorbari, nato se je podal na obalo, najprej v Džunglo, kjer je že bolj kazal svoj slog, ki je nekakšna kombinacija izpopolnjene poulične hrane, vplivov Azije in Latinske Amerike, pa tudi nove nordijske kuhinje.

A zdi se, da se je zares našel v povsem lastnem projektu, Kulinaričnem študiu, intimnem malem lokalu, ki ga v središču Kopra, na slovenski obali, vodita s soprogo Špelo (občasno priskoči na pomoč pri mletju mesa in valjanju testenin tudi njuna hčerka Zoja).

Projekt je štartal februarja lani, med pandemijo koronavirusa. Sprva kot pekarna, kjer sta Tomšiča pekla kruh, cimetove rolice, pice in paninije, vse na drožeh, vse s poudarkom na res kvalitetnih surovinah. Tako sta nekako zdržala čez vsa koronska zaprtja in odprtja, preden sta začela dejansko kuhati. »Idejno ima Študio čez Ivo, jaz pa kontroliram,« se nasmehne Špela.

Špela in Ivo
Foto: Suzan Gabrijan

In Ivo se je projekta lotil resno. Police se šibijo od orjaških kozarcev, od katerih so nekateri videti kot iz kakega znanstveno-fantastičnega filma: v prvem vloženi zeleni paradižniki, v drugem vložena koruza za koruzno majonezo, v tretjem črni orehi, v četrtem kimči in v petem grozdje v medu in vodi, ki ga Ivo vrže na žar, da karamelizira, in postreže s stracciatelo za sladico.

»Tu lahko delam, kar mi paše, vem, kaj bom delal, nimam ljudi nad sabo – no, razen šefice,« se zareži Tomšič in pokaže na Špelo. Ta samo zamahne z roko in poprime za steklenico pet-nata Gordie iz bližnjega Ankarana in začne točiti. »Ja, dejansko je največji izziv dela tu, da se 24 ur gledava,« hudomušno pripomni Ivo.

domače testenine
Foto: Suzan Gabrijan

Mehurčki, mehurčki …

Bil je eden tistih toplih zgodnje jesenskih dni, ko so šli res v promet mehurčki – Gordia, Rojacev Royaz, Štembergar, Fedora … V Kulinaričnem študiu so pretežno naravnani na vina sonaravne pridelave, če je le možno iz okolice (te filozofije se držijo tudi v kuhinji), a vam bodo rade volje odprli tudi kak nefiltrirani prosecco. Kadar jim zmanjka zalog, se samo sprehodijo par metrov navzgor do vinoteke Okusi Istre, kjer so specialisti za istrska vina, od Momjana do Črnega Kala.

Na sploh se zdi, da sta si Tomšiča v tem končku Kopra spletla lepo mrežo kolegov, dobaviteljev in malih podjetij, s katerimi pišejo novo obalno zgodbo. Po servisu se tako pogosto odpravita do Miramara, enega tistih lokalov z dušo, ki jih ne delajo več – malvazija v vrčku, priletni domačini med igro taroka, šef na eni od miz sortira velike, sočne rdeče istrske paradižnike, zabojčki in zabojčki paradižnikov, ki jih režejo za solate. Tam čez arkade in čez drevored palm se na, kot steklo mirni, morski gladini ob zahajajočem soncu rišejo jadrnice in ribiške ladje, zasidrane ob pomolih.

V Miramaru prav veliko ne filozofirajo – strežejo od 18. ure dalje, ko se usedeš ob 17.59, te samo ošvrknejo, nato pa naglo predte postavijo vrček svetlo zlatega vina, bel kruh, domači bakalar, olive in morski krožnik. Kuhajo ne, a jim v resnici ni treba – Miramar je poln, živahen, z neko tisto italijansko uživantsko, nonšalantno dušo.

Miramar
Foto: Suzan Gabrijan

Mize, polne barv in okusov

Kulinarični študio igra na isto noto, le da tam zagotovo kuhajo. In kuhajo ambiciozno. Čeprav je koncept bistrojski, z omejenim številom miz, kratkim menijem, ustvarjenim za deljenje med omizjem, pa Tomšičeve kuharije zagotovo ne bi mogli označiti za poenostavljeno.

Impresivno, koliko različnih stvaritev lahko izda zgolj dvočlanska ekipa, a krožniki kar letijo na mizo, dokler se ta ne šibi od ličnih, barvitih kreacij, ki se poklanjajo naravi in izobilju Istre, a nosijo tudi tisti svetovljanski pridih, ki Tomšiča uvrščajo v malce višjo ligo.

Foto: Suzan Gabrijan

Surova tuna v paradižnikovi vodi z zeliščnim oljem mlade čebule, bazilike in koromača, čez katero nariba botargo. Pa tuna z burato in ndujo. Zorjeni kravji siri Butulovih z bližnjega Manžana in kozji Irene Orešnik. Surovi marinirani škampi z oljčnim oljem in riževim krekerjem, pâté ribjih jeter. Kruh je bel, mlečni, pirin in kisli rženi, odvisno od dneva, kaj je Špela zamesila. Zraven pa spenjeno maslo s cvetnim maslom in tako s čičerikinim misom.

Potem pride na mizo »tonnato contra«, zdaj že podpisni Tomšičev krožnik – gre za vitello tonnato, postavljen na glavo – s tuninim tatarcem in telečjo omako, pri čemer teletino nasoli za tri dni ter jo nato šest ur kuha v vodi in vinu.

jed
Foto: Suzan Gabrijan

Kar ulovijo ribiči, kar zraste na vrtovih

Meni ustvarja sproti, odvisno od tega, kaj dobi od ribičev tisti dan ali na tržnici. Je pa nekaj stalnic. Poleg že omenjenega tonnata še straciatella oziroma burrata, tuna v taki ali drugačni obliki in goveji tatarec, ki ga v Kulinaričnem študiu postrežejo zmešanega z maščobo pečenega kostnega mozga.

Od rib še posebej rad dela s sardelami in triljami, tisti dan pa je dobil odličnega kovača, ki ga je v prvi inkarnaciji uporabil za ceviche, s čili oljem, zeliščnim oljem, mlado čebulo in agrumi, v drugi pa ga s škampi napičil na nabodala in jih spekel na yakitori žaru pred bistrojem.

ribe
Foto: Suzan Gabrijan

Tako malo, za rezervo, če bo kdo še lačen, vrže na gril še krasne, svetleče goveje steake, s katerimi ga običajno zalaga bodisi lokalni mesar, bodisi ljubljenec chefov, ko gre za ekstremno zorjeno meso, Marko Butalič.

A ni še konec pojedine. Tu je res krasna, hedonistična parmigiana iz jajčevcev in paradižnikov, ki jih je Špela le nekaj ur prej pobrala z urbanega vrta za restavracijo, pa kapesante s pestom morskih trav in alg, arašidovim misom, lešniki in sezamom.

Ekološke školjke na krožniku

Ko gre za školjke, Tomšič sodeluje izključno s Prosubom iz Sečovelj, največjim gojiteljem in dobaviteljem slovenskih klapavic. So tudi edini, ki imajo dovoljenje za lov na divje školjke, pod lastno blagovno znamko Okus morja pa gojijo sredozemske klapavice v Krajinskem parku Strunjan, ribolovnem rezervatu Piranskega zaliva v Sečovljah in na gojitvenem območju Debeli rtič.

Prosub je ekološko naravnan in školjke na njihovih gojiščih se prehranjujejo izključno naravno (s planktonom, ki ga prefiltrirajo iz vode), brez dodajanja krmil. Zato imajo vse njihove školjke tudi ekološki certifikat.

morska hrana
Foto: Suzan Gabrijan

Kulinarični študio ni samo v Koper, ampak na celotno Obalo vnesel svež veter, pridih svetovljanskih trendov in bistronomije, a vseeno trdno zasidran v svojem okolju. S takim konceptom ni vedno najlažje prodreti tudi pri domačinih, a Tomšiča pravita, da delata veliko na Koprčanih in odziv da je odličen. Načrtno sta se želela približati domačinom in okolici. Ključ za to, kot pravita, je z iskrenostjo in domačnostjo. Blizu ljudem, a brez odstopanja od svoje vizije.

Več butičnih zgodb

Vipavska jota, kot je nekoč bila, in siri v opustelih italijanskih rovih

Vabimo vas, da združite okuse staranih sirov, vipavske kulinarike in vrhunskih vin.

Preberite več

Zeleni gaj: Prekmurska pojedina na koncu (slovenskega) sveta

Svet chefa Boštjana Berkeja zaznamujejo prekmurska kultura, sestavine in tradicija.

Preberite več

Hiša Raduha – pod streho macesnov, gorskih očakov in zvezd

Spoznajte skrito razvajanje v objemu gora.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več