Govorimo o kulinaričnih kreativcih, ki znajo vsak zase narediti najboljše, kar se v regiji lahko. Nadaljujejo družinske zgodbe, ohranjajo tradicijo, vendar pri tem sledijo sodobnim trendom in postopkom, željam gostov ter lastnim idejam, postavljajo trende in uvajajo inovacije znotraj Slovenije in daleč onkraj njenih meja.

Stična točka vseh so kulinarika, kakovost in želja, da gostom, tistim, ki se ne pridejo le spotoma najest, ampak želijo v hrani uživati ter raziskovati okuse, pokažejo nekaj več. To je bil povod, da je sedem različnih gastronomskih ustvarjalcev z levega in desnega brega Mure svojo vrhunsko ponudbo povezalo v skupno blagovno znamko Gourmet Over Mura. Cilj ni povečana potrošnja denarja, ampak narediti nekaj več.

Gostilna Rajh, ki obuja tradicionalne prekmurske okuse na sodoben način, Šunkarna Kodila z butično proizvodnjo vrhunskih mesnih izdelkov, Vinarstvo Marof, ki je na svoj vinski piedestal postavilo slovensko modro frankinjo, mednarodno priznana oljarna Kocbek z aromatičnim bučnim oljem, Domačija Firbas z domačimi produkti iz hrušk, pristno kulinariko ter petzvezdičnim doživetjem, ki vključuje ekskluzivno spanje na seniku, vinarstvo Steyer z dišečim tramincem ter craft pivovarna Bevog.

»Ne ukvarjamo se s škampi in viskiji, ampak s stvarmi, ki so značilne za to območje. Spoštujemo regionalno tradicijo, kot so bučno olje, prekmurska gibanica in šunka, zato ohranjamo njene temelje, vendar na novi, vrhunski ravni,« je preprosta razlaga energičnega Janka Kodile, direktorja Šunkarne Kodila.

Imajo najboljše, kar se v regiji lahko najde, krškopoljca, mangalico, steake, šunko, ocvirke … A zadeva ni tako enoznačna. Da iz najboljših sestavin lahko narediš kulinarične presežke, jih je treba razumeti, z njimi pravilno ravnati in jih pridelovati z občutkom.

Ponudniki, ki delujejo pod blagovno znamko Gourmet over Mura, delujejo po principu vzajemnega promoviranja gastronomskih doživetij, kar pomeni, da niso ekskluzivni kupci produktov vključenih partnerjev, ampak med njimi vlada simbioza. Po domače – na večerji pri Rajhu lahko piješ Marofovo vino, vendar ne zgolj tega.

Njihov poslovni model temelji na degustacijski vstopnici, namenjeni gostom, ki želijo raziskovati kulinariko na najvišji ravni in jim pri tem ni treba »tavati« po regiji ter iskati zanje primerne ponudbe. S pomočjo brošure in ponudbe, ki so jo ponudniki oblikovali skupaj, gosta kakovostno in tudi časovno usmerijo.

Degustacijska vstopnica Gourmet Over Mura je neke vrste kulinarična prepustnica, ki jo lahko naročimo po spletu in unovčimo pri posameznih ponudnikih. Sami si izberemo, koliko ponudnikov in katere bomo obiskali in okušali (za večje število je na voljo tudi cenovni popust) ter si na ta način prilagodimo gurmanski izlet po destinaciji. Ta je sicer odvisen od časa, ki ga imamo na voljo, a priporočljivo je en dan nameniti odkrivanju prekmurskih kulinaričnih vrhuncev, drug dan pa prleških.

Degustacijo na levem bregu Mure začnemo z gurmanskim narezkom iz prvovrstnih prekmurskih mesnin v Šunkarni Kodila v Markišavcih, kjer najprej svoje okušalne brbončice še nekaj časa dražimo z ogledom nove šunkarne in sušilnice mesnin, zgrajene po starih principih iz trstike in ilovice. Tukaj, pod tradicionalno slamnato streho, zori prava avtohtona prekmurska šunka, proizvedena zgolj iz prekmurskih prašičev, brez kosti, s plemenito plesnijo in polnim okusom, z značajem in vonjem po dimu bukovih drv. Ogled se konča ravno v pravem trenutku, ko je hrepenenje na vrhuncu. V gourmet restavraciji na vrhu Šunkarne nas čaka gourmet krožnik z vsemi najboljšimi in najbolj značilnimi okusi Kodile – prekmursko šunko, mangalico, še tople domače ocvirke, namaz z bučnimi semeni … Vsi so brez nitrita in konzervansov, dodane so zgolj naravne lokalne surovine, kot so naravna bučna semena.

Po slanih mesninah obiščemo trenutno najbolj prepoznavno prekmursko vinsko klet Marof v Mačkovcih, ki je še posebej cenjena zaradi pridelave izjemno kakovostne modre frankinje, najplemenitejše slovenske domorodne rdeče sorte. Zanjo skrbi enolog in vinar Uroš Valcl, ki pravi, da so za njihova vrhunska vina zaslužni terroir, mineralno pestra tla ter veliko število sončnih dni, kar daje vinu poseben pečat in prepoznavnost. Čeprav so vina Marof danes na vinskih kartah vodilnih restavracij in vinotek treh celin, se še vedno pridelujejo po vzoru družinskega vinarstva, vsi postopki potekajo zelo tradicionalno. Mošt zavre spontano, brez dodajanja tujerodnih kvasovk, vina večinoma zorijo v hrastovih sodih ter jih pred stekleničenjem po potrebi le homeopatsko čistijo in blago filtrirajo. Vina Marof so prefinjena in kot taka niso namenjena množicam, ampak posameznikom z izbranim vinskim okusom, ki cenijo njihovo butičnost.

V Prekmurju se raziskovanje vrhunskih okusov ne more zaključiti drugače kot z večerjo pri Rajhu v Bakovcih, gostilni z dolgoletno tradicijo in hkrati nosilki priznanja Michelin Bib Gourmand. Pod vodstvom Tanje Pintarič je družinska gostilna doživela preporod. V kulinaričnem razvajanju v obliki štirihodnega menija ne le spoznamo, ampak se spoprijateljimo s prekmursko kulinarično tradicijo s poudarkom na lokalnih začimbah in sestavinah v sodobni preobleki. Jedi so lažje, bolj prebavljive kot nekoč, a še vedno dovolj domačne, da v njih prepoznamo lokalno tradicijo. Bograč je za prste obliznit, ajdov kruh nepozaben in prav tako kopica drugih jedi, od langaša in bujte repe do telečjih jetrc in govejega jezika. Na popotovanju skozi kulinarične okuse se ne moremo (in ne želimo!) izogniti prekmurski gibanici, najbolj prepoznavni sladici regije. Ta je sestavljena iz plasti vlečenega testa, med katerimi so štirje nadevi iz lokalnih sestavin: makov, skutin, orehov in jabolčni. Prekmurska gibanica je postala celo nacionalna kulinarična specialiteta. Pravijo, da ima recept za gibanico toliko različic, kolikor je gospodinj. Pri Rajhu navdušujejo s svojo – v obliki sladoleda z okusom prekmurske gibanice. To je mojstrovina, ki spoštuje tradicijo in sestavine regije.

Gourmet kulinarični izlet po desnem bregu Mure začnemo v oljarni Kocbek z bučami, ki so brez dvoma ena najbolj tipičnih surovin pomurske regije. Zanimivo je, da je med 825 vrstami, ki obstajajo na svetu, le ena prava za pridelovanje olja, in ravno ta uspeva v Pomurju. Zavedanje, da smo v prav tisti oljarni, ki je izdelala 350 evrov vredno unikatno steklenico bučnega olja, s katerim dekorirajo jedi v najvišji stolpnici na svetu, Burž Kalifi v Dubaju, povzroči kar nekaj adrenalina. V tej oljarni se edini ukvarjajo s hladnim stiskanjem, kjer se bučna semena ne obdelujejo, ampak popolnoma naravno olje s posebno stiskalnico pri nizkih temperaturah iztisnejo neposredno iz semen. Hladno stiskano bučno olje zna nepodučenega presenetiti, saj je izrazito zelene barve. Ne le po barvi, tudi po vonju in okusu je skoraj identično surovim bučnim semenom. Razlog zato tiči v specifičnem postopku pridelave, v katerem ni mletja, segrevanja in praženja semen. Gorazd Kocbek, vodja družinske oljarne v Slovenskih goricah, je ustvaril eno najbolj prepoznavnih blagovnih znamk bučnega olja, ki ga uporabljajo priznani kuharski chefi, kot so Ana Roš, Tomaž Kavčič in Janez Bratovž, najdemo pa ga tudi v kuhinjah najboljših restavracij po svetu.

Pot raziskovanja gurmanskih okusov nas vodi čez mejo, v avstrijsko Radgono, kjer se vari vrhunsko butično pivo Bevog, ki je plod slovenskega znanja in idej ter ekipe pod vodstvom Vasje Golarja, pionirja craft pivovarstva v Sloveniji. Mikropivovarna Bevog je vse kaj drugega, kot si morda predstavljamo za stavbo, v kateri nastajajo craft piva z odbitimi ilustracijami na etiketi. Njena resna in sodobna arhitekturna zasnova daje slutiti, da se za njenimi zidovi odvija resen posel, kar ogled kuhinje znotraj samo še potrdi. Pa vendar je vrhunec doživetja degustiranje več vrst butičnega piva v točilnici s pogledom na proizvodnjo. Degustacija je v tem primeru več kot odlična ideja, saj izbira med tem, katero od sedmih vrst piva, ki so v stalni ponudbi, ter več priložnostnimi vrstami, ki jih vsako leto ponudijo na trgu, poskusiti, še zdaleč ni preprosta. Glavni čar pa je prav zagotovo v okusu piva, pripravljenega iz visokokakovostne vode, ki pronica skozi vulkanske sedimente. Piva Bevog gornje fermentacije, lagerji in helles slog piv so nedvomno del slovenske oziroma pomurske kulinarike, čeprav njihov okus sega po vsej Evropi, tudi do Tajske.

Naslednja degustacijska postojanka slavi vino, ki se uvršča med gourmet okuse z desnega brega Mure in prihaja iz Steyerjeve vinske kleti, v vasi Plitvica v Apačah. Tu obvezno poskusimo dišeči traminec, paradni konj Steyerjevih, ki ga pridelujejo v vseh kombinacijah, od suhega do sladkega, predelanega po tehnologiji barik, oranžnega, ledenega in jagodnega izbora, pa do dišeče penine. Dišeči traminec očara že na prvi pogled s svojo intenzivno zlato barvo in aromatičnim vonjem. Zakaj je tako poseben? Danilo Steyer, vinar in lastnik posestva, pravi, da sta glavni »krivec« odličnosti edinstven terroir Radgonsko-Kapelskih goric in klima na tem področju, ki sta tramincu še posebej naklonjena. Svoje doda tudi posebna skrb v nadaljnjih korakih – vse grozdje na primer ročno potrgajo v manjše zaboje, saj s tem omogočijo, da vino zares ohrani ves kakovostni potencial tudi kasneje, v kozarcih. To, kar se dogaja med samim procesom nastanka vina, je vredno ogleda, saj Steyerjeva vinska klet slovi kot ena najsodobnejših v Sloveniji. In čeprav je traminec kralj, so njihove kleti založene tudi z vini drugih vrst, ki postajajo stalnica ljubiteljev žlahtne vinske kapljice v kar šestnajstih evropskih državah, že skoraj dvajset let pa jih Steyerjevi izvažajo tudi na Japonsko, Kitajsko in v Izrael.

Gurmansko popotovanje po Pomurju zaključimo z odlično kulinariko na Firbasovi domačiji v Cogetincih, ki je še posebej znana po svojih – Firbasovih – hruškah ter domačih izdelkih iz hrušk, od marmelad in stoodstotno naravnih sokov do prave domače žganice viljamovke. Bojan Firbas nam razloži, da so bili ljudje na tem območju še pred nekaj desetletji popolnoma samooskrbni: »Vso hrano so pridelali sami, na domačih kmetijah. S prihodom večjih trgovin in nakupovalnih centrov se je to spremenilo, pri Firbasovih pa še danes živimo na ta način, saj je tisto, kar je bilo nekoč znak revščine in nerazvitosti regije, postal zelo iskani prestiž.« Na domačiji tako dobimo kokošja jajca naravnost iz kokošnjaka, domače meso iz tünke, krhlje, kot se jih morda še spomnimo iz časov svojih babic, ter na trikotnike narezano slovito Firbasovo ali slovensko-goriško gibanico, ki jo mama Marjana pripravi iz vlečenega testa in skute, ki ju je naredila sama. Nič manj prestižno od pristne domače kulinarike ni niti spanje na seniku nad hlevom, svojevrstno in nadvse udobno doživetje, ki ga popestri oglašanje domačih živali nadstropje nižje, ali nočno kopanje v lesenem čebru pod milim zvezdnatim nebom.

Čeprav smo raziskovanje gurmanskih okusov zaključili pri Firbasu, bi ga prav tam lahko tudi začeli – kot izhodiščno točko za raziskovanje prekmurskih ali prleških znamenitosti regije.

Na kako visoki ravni je v resnici vrhunska kulinarika v Pomurju in kako uspešen je koncept spajanja njenih ponudnikov, priča tudi dejstvo, da je obiskanost dogodka Gourmet over Mura, ki se odvija vsako leto septembra, v treh letih zrasla iz sto na tisoč tristo obiskovalcev. Na dogodek prihajajo gostujoči ustvarjalci vrhunske kulinarike iz tujine, domače, regionalne, pa vabijo na dogodke onkraj meja regije in domovine.

Kako še dodatno oplemenititi butično gurmansko ponudbo? Gostje potrebujejo nastanitev, da lahko v doživetju uživajo čim bolj brezskrbno. Zato so ponudniki Gourmet over Mura pod svoje okrilje sprejeli devetnajst lokalnih ponudnikov butičnih nastanitev za zahtevnejše goste, in sicer med Ptujem in Mariborom. Teh sicer ne tržijo, ampak jih priporočajo svojim gostom ter obratno. Tako so projekt Gourmet over Mura povezali tudi s turistično ponudbo regije.