Gregorjev navdih so kmetje. Obišče jih vsak dan in na podlagi njihove ponudbe pripravi dnevni meni. »Na tem majhnem poligonu, ki se mu reče Slovenija, imamo vse, kar si srce poželi: gamse, jelene, košute, ribe, postrvi, smuče, mangalice. Nič nam ne manjka. Dobesedno živimo v pravljični deželi,« je prepričan. To se odraža tudi v njegovih jedeh, pri katerih pa se ne omejuje le na surovine iz okolice: »Če je na voljo sveži škamp iz Kvarnerja, ne vem, zakaj bi se mu odrekel. Naš poligon je cel svet – za trende, pristope do kuhanja, surovine. Treba je biti odprt za vse. Ne maram omejevanj.« Zato nima ne tipičnih ne značilnih krožnikov. Če zmanjka določene surovine, jo pač nadomesti z drugo ne glede na dnevno ponudbo. »Včasih kaj dodam, drugič odvzamem. Popolnega krožnika ni. Lahko ga pilite do konca življenja, da deloma pridete do nekega zaključka. Ampak do njega prav zares nikoli ne pridete. Tega ni.«

Gregor se ne omejuje niti pri spajanju vin s hrano po normativih sommelierstva, pa čeprav je njegova vinska klet odlično založena. »Ne maram profiliranja, kaj naj bi spadalo k določeni jedi. Ne marate belega vina, natakar pa vam ga ponuja k zlatovščici. Boste klecnili? Ne. Ne. Zaradi mene lahko pijete kavo ali sladko pijačo. Vem, gostinci in sommelierji me bodo raztrgali,« se navihano nasmehne, čeprav do vina goji spoštovanje. Konec koncev živi v vinorodni deželi Podravje odličnih in večkrat nagrajenih vin.

»Ljudje prepogosto tarnajo, da se nič več ne izplača. Toda prav vsi ti vinarji in kmetje dokazujejo prav nasprotno. So pravi entuziasti,« je prepričan Gregor, ki je tudi en velik entuziast. Do tal je podrl staro gostilno in leta 2015 odprl novo: sodobno, svetlo, v kombinaciji lesa in stekla. Pravo arhitekturno lepotico, ki je v njegovo malo Zgornjo Kungoto vnesla svežino in pripeljala nove goste. Omogoča jim estetske užitke in ugodje na različnih nivojih. Seveda je tvegal in še vedno tvega – brez leporečja in dolgih stavkov, z veliko trme in vztrajnosti. A se je s Hišo Denk uspel zarisati na globalni zemljevid top kulinaričnih destinacij, pa čeprav njegovi gostje kdaj ostanejo odprtih ust zaradi njegovih necenzuriranih besed. No, predvsem pa zaradi njegovega vsakodnevnega posvečanja izjemnim jedem, ustvarjenih s pomočjo odličnega poznavanja tehnik priprav in spajanja okusov. »Treba je iti naprej,« je prepričan, »kajti če ne greš s časom, greš sčasoma«.