Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

O chefu

Naključja so jo pripeljala v svet kulinarike. Več se je naučila, bolj je odkrivala svojo strast do kuhanja.

Ksenija je postala chefinja bolj zaradi spleta okoliščin. Najprej se je zaljubila v moža, potem v kulinariko. Postala je del gostinske družine, vse drugo je zgodovina. Ko je pomagala in spoznavala način dela, je ugotovila, da gostilna deluje že štiri generacije ravno zato, ker je družina skupaj. Začutila je težo tega spoznanja in se odločila, da je prav, da tradicijo pelje naprej.

Najljubša jed

Jedi na žlico

Ker se lužice različnih sestavin in okusov združijo, in ko jih zajameš z žlico, ustvarijo simfonijo.

Najljubša sestavina

Cvetača

Polnega, a hkrati tako nežnega in prefinjenega okusa, da lahko ob njenem boku blestijo tudi druge sestavine in različne teksture.

Začela je s sladicami. To so bile prve jedi, ki so ji bile v celoti prepuščene in jih je delala samostojno. Ta tehnični slaščičarski del je danes opazen tudi v drugih jedeh iz njene kuhinje. »Slane jedi lahko delaš po občutku, pri sladicah pa se moraš držati gramatur, postopkov, tehničnih navodil,« razkriva Ksenija. Opazi se tudi pri postavitvah. »Že nekaj let je moderno vse nametano. Pri meni ne, na mojih krožnikih je red.«

Ksenija Krajšek Mahorčič z možem Martinom

Foto: Dean Dubokovič, arhiv Gostilna Mahorčič

»V vsaki stvari išče posebnost, nekaj, česar ljudje ne morejo narediti doma.«

Njen izziv je žametna tekstura, brez zračnih mehurčkov. »Da začutiš bogatost okusa izpostavljene zelenjave,« pravi Ksenija. »Talent je pomemben pri kreiranju avtorskih jedi, ko moraš s svojim krožnikom nekaj povedati – kdo si, zakaj si pripravil to jed in kaj z njo sporočaš.« Sicer pa Ksenija še vedno kuha tradicionalne jedi, vendar so te sezonsko obarvane. Začne se pozimi z joto, nato sledi čemaževa krema, pa mladi grah z meto, ječmen, cvetača s pomarančo in tartufi. Tako izkazuje spoštovanje do ozemlja, na katerem dela, in do lokalnih pridelovalcev. O spoštovanju do kuhanja se je veliko naučila že od svoje babice, ki se je kuharskih veščin učila še pri nunah. Ksenija hrani njene rokopise z recepturami. Pravi, da: »Iz njih veje ogromno spoštovanje do kuhanja.«

Foto: Dean Dubokovič, arhiv Gostilna Mahorčič

Pri njih ne obstaja vprašanje: »Ali je bilo dobro?« Ker vejo, da je bilo.

Če je bilo po njegovem okusu, pa je drugo. Dokler Ksenija ni prepričana, da je jed res dobra, ta ne gre iz kuhinje. Stoji za svojim krožnikom in zagovarja zgodbo, ki jo pripoveduje. »Vem, da je gost navdušen, ko si vzame čas in pohvali jed, ker mu je priklicala neki spomin. To je maksimum, ki si ga kuhar želi. Ne glede na nagrade je najpomembnejša pohvala, ko gost odide zadovoljen.«
Kot tista gospa, ki je pri njih naročila praznovanje in Kseniji prepustila izbiro menija. Bila je zima in koleraba na vrhuncu. Ko je slavljenka izvedela, da bo postregla z juho iz kolerabe, je skorajda zavladala panika. Njen brat namreč ne mara kolerabe, ne sme je videti in ne vonjati, saj se mu je zamerila že v daljnem otroštvu. »Naslednji dan si je gospa vzela čas, poklicala in se zahvalila. Prosila je za recept juhe iz kolerabe, ker je brat ne more prehvaliti in pozabiti.«
Pri kuhanju vedno sledi svojemu občutku, a vsak zanimiv dogodek ali srečanje s posebnim človekom pusti svojo sled. Zato nista dovolj le znanje in talent, ampak je potrebna strast. In Ksenija je ima ogromno. To so prepoznali tudi pri Gault&Millau Slovenija, saj so ji podelili naziv najboljše slaščičarke za leto 2020. »Bila sem presenečena, da so v taki množici kreativnih in uspešnih ljudi izbrali mene. Hkrati pa mi to predstavlja veliko odgovornost, saj ljudje zdaj pričakujejo neko stanje, ki so si ga sami ustvarili.«

Foto: Dean Dubokovič, arhiv Gostilna Mahorčič