Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

O chefu

Za iskrivostjo energičnega Tomaža se skriva otroška nagajivost, ki iz gosta izvabi nasmeh in zadovoljstvo.

Tomaž predstavlja četrto generacijo gostincev v družini, zato njegove jedi izhajajo iz spominov na otroštvo, na zapuščino none in mame, in spoštovanja tradicije Vipavske doline. Nono ga je naučil, kaj so dobre lokalne surovine, zato jih Tomaž še vedno nakupuje sam. Pri njihovi pripravi jih skrbno in z velikim občutkom za kreativnost pripravi tako, da nastane estetska umetnina, ki spominja na dela slavnih kubistov. A čeprav so pri njem goveja juha, jota, potica ali štrudelj razstavljeni in sestavljeni v povsem drugačno obliko, vino pa je lahko hrustljavo, je na prvem mestu še vedno okus, ki ostaja osnoven.

Najljubša jed

Hrustljav kruh s svežo, prosojno narezano mortadelo in mladim sirom

Nono ga je za pridnost ob sredah nagrajeval v italijanski Gorici s sendvičem.

Najljubša sestavina

Duša

Duša je začimba vsake jedi, brez nje se ne da dobro kuhati.

»Najsrečnejši sem, ko človek vstopi v našo hišo kot gost in odide kot prijatelj. Poleg kakovostnih surovin mi je izjemno pomemben človeški odnos. Slovenci se od mnogih razlikujemo prav po pristnosti, srčnosti, entuziazmu, dostopnosti,« pravi Tomaž, ki ga imajo mnogi za zvezdnika za zvezdnike. Kuhal je za kronane glave, najpomembnejše svetovne politike in gospodarstvenike, estradnike, športnike, k njemu na renesančni dvorec prihajajo gostje od blizu in daleč tudi s helikopterji, letali, jahtami. Je med začetniki kulinaričnega turizma v Sloveniji. A med gosti ne dela razlik, zanj je pomembno zadovoljstvo vseh, tudi otrok. »Ponosen sem, ko otroci prosijo starše, naj jih peljejo k nam na kosilo.«

Foto: Peter Irman, arhiv Gostilna pri Lojzetu

Bolj kot inovacija je pomembna kreativnost, vendar pa ne sme prevladati nad osnovo. Na prvem mestu sta jed in okus.

Tomaž goji globoko spoštovanje do surovin. V njegovi restavraciji je bilo leta 1994 rojeno slovensko gibanje slow food, ki se trudi za zaščito lokalne kulture in tradicije. Zato je med drugim izumil tehniko solnega žara, da s pomočjo narave ohrani osnovne okuse. Združenje JRE mu je leta 2017 podelilo nagrado za inovativnost, ponosen pa je tudi, da je bil leta 2018 uvrščen na 99. mesto lestvice The Best Chef Awards tristotih najboljših chefov na svetu.

Foto: Peter Irman, Arhiv Gostilna pri Lojzetu

Toplina in duša človeka ustvarita ambient. Treba je skrbeti za kuhinjo, vendar se vanjo ne smeš zapreti

»Ne maram restavracij, v katerih se bojiš premakniti, da ne bi naredil česa narobe. Gost pride k nam za svoj denar in čas, zato se mora dobro imeti. Na nas je, da mu omogočimo doživetje in sproščenost,« meni Tomaž, ki je vedno dobre volje. »Gostinstvo je način življenja. Veliko ti vzame, pa tudi veliko da, saj spoznaš zanimive kraje in ljudi. V njem uživam, ker me izpopolnjuje, pri tem me podpirata tudi soproga in hčerka in pa mama Katja, ki je še vedno prisotna v restavraciji.«

Tomažu je bilo gostinstvo položeno v zibko, furmansko gostilno sta leta 1897 odprla že njegova pranona in pranono. Nona je opravila kuharsko šolo pri nunah v Trstu in se izpopolnjevala v nekem hotelu v njegovi okolici. Vedno je poudarjala pomembnost gostoljubja in skrbi za gosta ter poznavanja osnov. »Brez pravil, osnov ni kuhinje. Če ne znaš naredili dobre goveje juhe, potem tudi ostale jedi ne bodo dobre, je bilo njeno pravilo,« pravi Tomaž, ki je s svojo razstavljeno govejo juho očaral Joëla Robuchona, ki so ga poimenovali chef stoletja.

Zaradi svoje energičnosti in neizmerne kreativnosti je pogosto povabljen na različne predstavitve, delavnice in kongrese, kot so Identità Golose, kjer kuha skupaj z imeni kot Ferran Adrià, Heston Blumenthal, Quique Dacosta, René Redzepi, Massimo Bottura. »Ko ustvarjam jedi, se vračam v otroštvo; v nas je vedno nekaj otroka in ni dobro, da bi ga izgnali iz sebe,« je prepričan Tomaž, ki je nekoč tekmoval v motokrosu. A nekako naravno je bilo, da bo namesto profesionalnega športnika postal kuhar. »Doma niso nikoli pritiskali name. Sem pa že kot otrok bil stalno prisoten v gostilni, pomagal, srkal znanje. Imel sem obdobje, ko mi je bilo žal, da se nisem učil pri kakšnem pomembnem chefu. Zdaj sem srečen, da se nisem, ker sem lahko razvil svoj osebni stil,« pove Tomaž, ki je vedno v iskanju novih idej, da jih razvije v nekaj izstopajočega. »Ideja mora biti prisotna. Če meni ni dolgčas, tudi gostu ne bo.«