Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

O chefu

Najpomembnejše pri pripravi in kreiranju jedi je, da so le-te pripravljene iz ljubezni in spoštovanja do surovin ter obzirnosti do gosta.

Uroš zagovarja kuharijo, ki temelji na klasičnih recepturahQ37:R37, na uporabi svežih, lokalno pridelanih sestavinah in na sodobnih tehnikah kuhanja. Kuhanje ni samo njegov poklic, temveč tudi konjiček. Najbolj pomembno mu je, da jed, ki jo postreže na krožniku, izžareva pravi značaj, ki gosta navduši, je pripravljena iz ljubezni in spoštovanja do surovin ter obzirnosti do gosta.

Najljubša jed

Lahka, uravnotežena hrana

Ne more mimo dobrih špagetov in drugih specialitet italijanske ali turške kuhinje.

Najljubša sestavina

Maslo

Vsestranska surovina – za dobro krhko testo, pire krompir ali pečen biftek z rožmarinom in česnom.

»Cenim dobro surovino, kmeta oz. proizvajalca, ki s svojim znanjem, izkušnjami, izročilom … proizvede odličen proizvod. Le tako se kuharija lahko razvija in posodablja, kar je za nas, kuharje, velik izziv«.
Že od nekdaj je vedel, da bo postal kuhar. Njegov kuharski talent se je kazal že v mladih letih, ko sta s svojo staro mamo Ano kuhala in pripravljala domače jedi. Najbolj pa ga je fasciniral obisk gostinsko-turističnega zbora v osnovni šoli, ki so ga obiskali učenci v 5. razredu kuharskega krožka. »Še danes se spominjam navdušenja, ko sem videl, kaj vse se da v resnici narediti s hrano in iz hrane.«

Foto: Peter Irman, arhiv Gostilna Krištof

»Na začetku ti je marsikaj všeč, potem se pa razvijaš, preizkušaš in ugotoviš, da je všečno lahko še veliko boljše.«

Njegovo kulinarično ustvarjanje se začne z eno temeljno sestavino, ki ji dodaja okuse, strukture, barve in išče ravnotežje. Tako na primer nežnost zajčka poudari z možato slanino in ga kombinira z gosjimi jetri, glaziranimi višnjami in hrustljavim krutonom, v katerem presenetijo zrna vanilje. Njegovo ravnotežje sta Krištof in njegova ekipa kuharjev, kajti dober kuhar brez dobre ekipe ne more nič. »Pomembno je vzdušje v kuhinji, ki mora biti ustvarjalo, kjer se ne ločimo na ene in druge in dihamo kot celota. Le tako lahko nastajajo nove jedi in lepi krožniki.«

Foto: Peter Irman, arhiv Gostilna Krištof

Njegova največja strast je slaščičarstvo, brez katerega ne bi bilo trendovskih krožnikov, saj pravi, da smernice sodobnega slaščičarstva narekujejo kreativnost na vseh področjih kulinarike.

Če je kuharstvo odkrivanje novih obzorij kulinaričnega ustvarjanja in okusov, je slaščičarstvo še več kot to. Brezmejne možnosti ustvarjanja v slaščičarstvu mu dajejo navdih za ustvarjanje na vseh področjih kulinarike. Kombiniranje okusov in nadgrajevanje tehnik kuhanja sta pogoj za ustvarjanje dobrih jedi, ki jih Uroš na jedilnik uvrsti takrat, »ko dosežejo popolnost oziroma so tehnično izpiljene in dosežejo pravi okus«.
Uroš verjame, da je kuharstvo talent, ki ti je podarjen. »Vsak se lahko nauči, vendar je drugače, kot če imaš še talent – z njim sprejemaš vse, delaš, bereš, hodiš po dobrih restavracijah in se učiš.« Za njim je ogromno učenja. Kuhal je z »velikimi« in za »velike«. Pod vodstvom Andreja Goljata je kuhal maestru Pavarottiju, celo samemu papežu, več let je kuhal za različna veleposlaništva v Sloveniji, pa vendar ostaja skromen. Poudarja, da se je iz vseh izzivov na svoji karierni poti veliko naučil. Ta pot je bila večkrat težka, vendar danes, ko pogleda nazaj, je vsaka stvar imela svoj namen. Iz protokolarnega Brda je šel za kratek čas delat v menzo, kjer se je naučil kuhati za 3000 ljudi. Kasneje se je preizkušal kot banketni kuhar. Pred kuhanjem pri Krištofu pa je vrsto let navduševal kot protokolarni kuhar turškega in finskega veleposlaništva. »Večkrat sem razmišljal o izobraževanju in usposabljanju v tujini, vendar je vse to prišlo k meni, ko sem se spoznaval z različnimi tujimi kuharskimi mojstri v Sloveniji.«
Ker je Urošev poklic tudi njegov konjiček, mu, kot pravi, navdiha za ustvarjanje ne bo zmanjkalo. »Danes je kuharija zelo popularna in je napredovala do te mere, da lahko iz recepta naših babic, ki ga nekoliko nadgradimo, pripravimo jed, ki jo lahko postrežemo v vrhunskih restavracijah. Vse bolj se vračamo h koreninam, poglejte samo današnje zgodbe s peko različnih vrst kruha, ki so navdušile ljudi po celem svetu.« Poleg raziskovanja kuhinj naših babic navdih dostikrat najde tudi v svetovni kulinarični in slaščičarski literaturi in svetovnem spletu. »Govorim o knjigah in revijah, ki so za kulinaričnega slehernika mogoče nezanimive, jaz pa v njih odkrivam nova obzorja sodobne kulinarike in slaščičarstva, ki so vse bolj brezmejna.«

Foto: Peter Irman, arhiv Gostilna Krištof