Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Na fronto po malico miru

 

Kaj imata skupnega sir in prva svetovna vojna?

Kako spokojno danes delujejo travniki v Dolini Soče, kjer so se pred stoletjem odvijali krvavi spopadi. Tam, kjer se danes mirno pasejo krave, menda ima vsaka svoje ime, so v času prve svetovne vojne pokale puške. Prisluhnite zgodbi vojaka in odkritje okusno tradicijo planinskega sira s pogledom na smaragdno reko Sočo in pristno naravo, ki jo obdaja, v edinstvenem doživetju z znakom Slovenia Unique Experience.

Foto: arhiv Kobariškega muzeja

Iz Kobarida …

Mestece Kobarid, ki leži na zahodu Slovenije, v dolini reke Soče, se lahko pohvali s kar dvema Michelinovima zvezdicama, ki ju je leta 2020 prejela Hiša Franko, restavracija vrhunske chefinje Ane Roš, iz bližnje vasi Selo. Poleg tega se lahko pohvali še s po uradnih evidencah najbolj obiskanim muzejem v Sloveniji, ki je kmalu po odprtju prejel Muzejsko nagrado Sveta Evrope za leto 1993.

kobariški muzej
Foto: arhiv Kobariškega muzeja

In ravno pred Kobariškim muzejem se začne to edinstveno doživetje, saj vas tam pred vhodom pričaka vodnik. Popelje vas skozi zbirko originalnih predmetov muzeja, katerega poslanstvo je varovanje, hranjenje in predstavljanje dediščine t. i. soške fronte, ki se je tu odvijala med prvo svetovno vojno. Na strmih pobočjih doline reke Soče je namreč potekal eden največjih spopadov na gorskem območju v zgodovini človeštva. V 888 dneh je na fronti, dolgi 93 kilometrov, padlo kar 300 000 vojakov štirih različnih veroizpovedi in več kot petnajstih narodov.

Fronta se je končala s t. i. čudežem pri Kobaridu. Gre za zadnjo ofenzivo, 12. soško bitko, ki so jo, za razliko od predhodnih enajstih, začeli vojaki Avstroogrske monarhije. Italijanska vojska je doživela velik poraz, ko je bila potisnjena nazaj k reki Piavi in zato prisiljena k začasnemu izstopu iz vojne. Muzej je znan po tem, da skozi osebne pripovedi protagonistov soške fronte in še posebej znamenite 12. soške bitke na občuten način predstavi kraje, dogodke in ljudi, ki so zaznamovali te težke čase.

vodenje po soški fronti
Foto: arhiv Kobariškega muzeja

… na Kolovrat.

Strm, tudi za avto, je vzpon z dna doline na vrh razglednega grebena Kolovrat, kjer je bila pred 1. svetovno vojno meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. A pogled z vrha vas bo očaral. Kot na dlani, seveda ob lepih dneh, boste imeli na eni strani Julijske Alpe, okoliško hribovje, smaragdno Sočo, na drugi pa pogled proti Furlanski nižini in Jadranskemu morju.

Na obrambnih položajih, ki so urejeni v enega najlepših čezmejnih muzejev na prostem, vas že pričakuje kostumiran vojak. Popelje vas po labirintu kavern, to so jame, zaklonišča, izklesana v skalnat teren, in mreži strelskih jarkov, ki jih je kot sistem obrambnih črt zgradila italijanska vojska za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom. Spustili se boste tudi po znamenitem kamnitem spiralnem stopnišču, ki vodi v kaverno.

ogled soške fronte
Foto: arhiv Kobariškega muzeja

Planinski kralj Tolminc

Med vrhovi ne boste lačni, za na pot boste dobili sendvič s Tolmincem. Sir Tolminc je »kralj teh planin« in spada med izdelke z zaščiteno označbo porekla. Njegovo posebnost zagotavljajo predvsem dolga zgodovina in tradicionalni postopki izdelave, klimatski in drugi naravni pogoji tega območja.

Lahko bi rekli, da se je sirarstvo tod razvilo po naravni poti, saj je bil to nekoč edini način konzerviranja mleka v planinah. In kot so ga pastirji nekdaj vsakodnevno ročno obračali na lesenih policah, kjer mora zoreti vsaj 2 meseca, tako to počnejo pridelovalci danes. Je trdi, polnomastni sir z naravno skorjo, iz kravjega mleka, saj so travniki v tem delu Posočja idealni za rejo goveda. Okus sira je sprva sladek in mlečen, z zorenjem pa postane vedno bolj intenziven in bogat, aromatičen in sladko pikanten.

sir tolminc
Foto: Tomo Jeseničnik

Prvi zapisi o Tolmincu segajo že v 13. stoletje, ko je bil sir naveden kot plačilno sredstvo za dajatve takratni zemljiški gospodi. Pod imenom “Formaggio di Tolmino – Tolminski sir” pa je prvič zapisan leta 1756 na ceniku za sire v bližnjem mestu Videm.

Razširjenost planinskih sirarn v Zgornjem Posočju je posebnost v slovenskem prostoru, saj se na teh hribih predela kar 90 % vsega mleka, ki se ga pridela in obdela na slovenskih planinskih pašnikih.

Foto: arhiv Kobariškega muzeja

Lesena krava in topla pastirska malica

S planin se z vodnikom spet spustite v dolino. Poslednja postaja tega doživetja je Sirarski muzej mlekarne Planika. Tu je predstavljena dediščina planin in planinskega pašništva z etnološkimi eksponati, dokumentarnim filmom in rekonstrukcijo planinskega stanu z vso pripadajočo opremo za predelavo mleka. Tudi z opremo za molžo. Da bi začutili, kako zahtevna je pravzaprav molža krave, boste to lahko poskusili. A brez skrbi, krava je lesena in bo mirno prenašala vaše poskuse.

Pastirska malica

Foto: arhiv Kobariškega muzeja

Na ognjišču, ki je bilo stalnica vsakega planinskega stanu, so v odprtem kotlu pastirji počasi segrevali mleko za pripravo sira. Ob zakurjenem ognjišču se boste okrepčali s pastirsko malico: s friko, »sirno župo« in s kobariškimi štruklji. Frika je jajčna jed s sirom, ki spominja na omleto, »župa« pa je seveda juha. Sirovo juho s Tolmincem pripravijo tako, da v vrelo, soljeno vodo dodajo na koščke narezan sir. Posebej skuhajo še jajca, ki jih v krožniku nato pretlačijo z vilicami, čez pa prelijejo juho in jo postrežejo z na kocke narezanim kruhom. Kobariški štruklji, s katerimi presenetijo na koncu, so krepka sladica z orehovim nadevom, zabeljeni z maslom in drobtinami.

Pripoved vojaka s Soške fronte, butično 5-zvezdično doživetje, ki se začne z zgodbo prve svetovne vojne in vas popelje na zelene planine, boste zaključili s sladkim okusom tradicionalnih štrukljev.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več