Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Prva slovenska zasebna hiša penin

 

Nogomet ali vino?

Prvi zasebniki v Jugoslaviji, ki so naredili penino po klasični metodi.

Janez Istenič je bil kot mladenič v življenjski dilemi. Ali naj nadaljuje svojo nogometno kariero in ostane vratar v NK Olimpija, kultnem klubu iz prestolnice Slovenije, ali naj se poda v vinske vode. Hvalabogu je prevladalo slednje. Tako so pri Isteničih leta 1968, ko je Janez odigral še zadnjo tekmo za Olimpijo, kot prvi zasebniki v Jugoslaviji pridelali peneče vino po klasični metodi. Poimenovali so jo po hčerki Barbari, ki se je rodila ravno na dan, ko so imeli prvo trgatev ter trgali laški rizling in rumeni plavec.

Če se boste do Isteničev pripeljali dovolj zgodaj zjutraj, boste lahko opazili, kako sončni žarki vztrajno in pronicljivo prebadajo zaspane meglice, ki se ležerno pomikajo po dolini. Pri pogledu na vinograde, ki se razprostirajo med 170 in 350 metri nadmorske višine, vam bo postalo jasno, zakaj je Janez po vrnitvi z izobraževanja v Šampanji rekel: “Tu bomo pridelovali penino, ker so lege, podnebje in trtni izbor taki, da dajejo idealno osnovo za dobre penine.”

Danes obdelujejo okoli deset hektarjev površin, določen del grozdja pa odkupijo od kooperantov. Glavne sorte so avtohtoni rumeni plavec, ki zvrstem doda sadnost in svežino ter mednarodna chardonnay in modri pinot, ki sta svetovno znani in nepogrešljivi sorti za pridelavo odličnih vin, narejenih po klasični metodi. S 150.000 buteljkami penečega vina so največji družinski pridelovalci penečega vina v Sloveniji. V kleti zori 500.000 steklenic.

Janez Istenič
Janez Istenič
Foto: Arhiv Penine Istenič

Penine za vsak okus in za vsako počutje

Za svoje penine so prejeli na desetine slovenskih in mednarodnih priznanj, a v rokavu vedno znova skrivajo kakšnega novega aduta.

Peneča vina pridelujejo izključno po klasični metodi, kar pomeni, da sekundarno vretje poteka v steklenici. Vino pridelajo samo iz najboljšega samotoka, saj iz dveh kilogramov grozdja stisnejo zgolj za eno buteljko vina. Različne sorte in lege fermentirajo posebej, zato da lahko že v novembru izberejo, katero vino bo šlo v katero linijo ter skrbno pripravijo optimalne zvrsti, ki kažejo na tipičen hišni stil penin. Kot pravi Miha Istenič, Janezov sin, bodo v roku petih let začeli vse penine pridelovati popolnoma brez uporabe žvepla.

Pri Isteničih imajo penine za vsak okus. Penina Barbara še vedno predstavlja osnovno linijo in je zvrst laškega rizlinga, chardonnayja in rumenega plavca. Na kvasovkah odleži vsaj osemnajst mesecev. Penina No.1 je zvrst chardonnayja, rumenega plavca in modrega pinota ter odleži na drožeh tri leta. Prestižno linijo hiše predstavlja Prestige Extra Brut, ki je pridelan samo iz najboljših letnikov in na kvasovkah odleži vsaj pet let. Najbolj razvpita penina pri Isteničih pa je znameniti RP (rare passion), ki je narejen izključno iz lokalnega rumenega plavca. Miha si jo je omislil za svojih petdeset let, pridelali so vsega 1964 steklenic, kar je tudi letnik njegovega rojstva. Pri Wine Advocatu, reviji, ki jo je ustanovil znameniti vinski ocenjevalec Robert Parker, so penini namenili enaindevetdeset točk od stotih. To je odlično penino uvrstilo med deset najboljših penečih vin letnika 2009.

Pri Isteničih pa imajo poleg penin tudi veliko drugih domačih pridelkov. Balzamični kis pridelajo po starem italijanskem postopku in ga starajo v barik sodčkih. Za pokušino so na voljo tudi domači, dvajset let star vinjak, orehovec in žganje, narejeno iz grozdnih tropin.

Pred desetletjem so prenovili idilično vilo, katere temelji so bili položeni že v letu 1740. Ponujajo vodene degustacije in ogled kleti. Po dogovoru pa boste lahko poskusili tudi lokalne gastronomske posebnosti. Tam se zlahka zadržite več dni in raziskujete lepote Bizeljskega. V okolici najdete neštete možnosti za pohodništvo, kolesarjenje, obiske lokalnih vinarjev in gostiln. Obisk restavracij Debeluh v Brežicah ali Repovža v Šentjanžu bo pokazal, kako lahko lokalne sestavine in tradicionalne jedi pripravijo na modern način. Ko se boste sprehajali po Bizeljskem, nikar ne pozabite na znamenite repnice, v mivko ročno vkopane kleti. V vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko jih lahko obiščete, nekatere so celo starejše kot 200 let.

#tasteslovenia

Odkrivajte penine Istenič preko fotografij obiskovalcev, ki so svoje doživetje označili z #istenic. Tudi vi delite svoje trenutke z oznakama #tasteslovenia in #istenic.

Sledite Peninam Istenič

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več