Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Pod planšarskimi planinami, ki segajo v Triglavski narodni park, lahko poleg samosvojih sirov spoznavate še mnogo drugih dobrot. Poskusite pristno slovensko hrano in se prepustite posebnim, z gastronomijo prepletenim doživetjem s certifikatom Bohinjsko / From Bohinj.
V prelep bohinjski kot, obdan z vršaci Julijskih Alp, vas popelje cesta mimo Blejskega jezera in slavnega blejskega otoka, ki nato vijuga ob reki Savi Bohinjki, dokler se pred vami ne odpre pogled na največje naravno, stalno jezero pri nas: Bohinjsko jezero. Prav mogoče je, da vam bo ob pogledu na prekrasno naravo zastal dih in boste pozabili na hrano. A le nikar, okusi bohinjskega vas bodo očarali.
Največ zanimanja v zadnjem času je deležna bohinjska koruza trdinka. Koruzo glede na obliko zrna razvrščamo na zobanke, poltrdinke in trdinke. In ravno slednja, kamor se uvršča bohinjska, ima višji delež beljakovin v primerjavi z zobanko, ki ima več škroba. To seveda pomeni, da je za nas bolj zdrava. Bohinjsko trdinko domačini imenujejo »turšca,« kar nakazuje, da je v naše kraje prišla iz Turčije. Je sorta koruze, ki se je v največji meri prilagodila rasti v skromnih in zahtevnih razmerah goratega sveta.
Od drugih sort koruze se razlikuje že po videzu, saj je njeno zrnje raznobarvno. Od rumene, oranžne do temnordeče in skoraj črne barve. Nekoč je bila koruza trdinka pomemben del vsakdanje prehrane, saj so jo uživali v obliki koruznih žgancev, ki so jih najpogosteje jedli s sladkim ali kislim mlekom ter s kislim zeljem ali repo.
V Bohinju jo danes lahko srečate v številnih jedeh in v okviru kulinaričnega doživetja z domačinko Marijo Žvan: »Bohinjska turšca od zrnja do žgancev.«
Kulinarične delavnice »Kuhajmo po Bohinjsko« obravnavajo tradicionalne slovenske jedi, prepletene z lokalnimi surovinami, vedno pa so sezonske. Delavnice skupaj s članicami Društva kmečkih žena in deklet vodi Katica Mikelj, ki navduši s svojim bogatim znanjem in več kot tridesetletnimi izkušnjami.
Za vse, ki ste v življenju uporabljali le električne pečice bo nedvomno zelo zanimivo doživetje »Tradicionalna peka kruha v krušni peči«. Na delavnici boste od začetka do konca spekli svoj kruh v pravi krušni peči, ki jo boste s pomočjo domačinke Marije tudi zakurili in pripravili za peko kruha. Spoznali boste, kako preveriti temperaturo v peči, katera drva so prava in kako veste, kdaj je kruh pečen.
Foto: Mitja Sodja, arhiv Turizem Bohinj
Bohinjski konci slovijo tudi po odličnem siru, zato ne izpustite priložnosti za okušanje. Podate se lahko na sirarski izlet, s kolesom, avtom in avtobusom. Pot bo prilagojena vam, izvedeli pa boste vse o siru, planšarstvu in o zgodovini sirarstva v Bohinju. Videli boste, kako tradicionalno izdelujejo slavni Bohinjski sir in ga tudi okusili.
Na doživetju »Degustacija šnopsa« lahko okušate različne okuse domačega žganja. Mimogrede pa izveste še vse o načinih proizvodnje in zgodovini pridelave ter še kakšno lokalno zgodbo ali legendo.
Sladkosnedi se lahko podate na »Bohinjsko čokoladno pokušino« v Čokohram. Tam vas čakajo zanimive kombinacije čokolade in različnih lokalnih okusov. Najbolj presenetljiva je nedvomno ta z mohantom, pikantnim bohinjskim sirom. Sicer pa imajo za vas pripravljene še čokolado s cvetnim prahom, konopljinimi semeni, ocvirki, malinami, jagodami ali z lešniki, pa tudi tako z bezgovimi cvetovi, koprivami in raznimi zelišči.
Kopica kulinaričnih doživetij s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj vam približa pristno slovensko hrano tega območja in zagotavlja okusno preživljanje oddiha v prelepem Bohinju.
Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite večV planinskih kočah pripravljajo odlične enolončnice, razvajajo s štruklji in značilnimi lokalnimi jedmi.
Šparglji, tartufi, gozdni sadeži, zelišča in super solata kar s travnika so divja plat slovenske kulinarike.
Na tržnicah izbiramo domače, na prireditvah uživamo v tradicionalnih okusih, na kosilo hodimo tudi v hribe.
Kar ponuja narava, se v kuhinji spremeni v raznolike in nepozabne okuse Slovenije.
Droži so bile nekoč nepogrešljive v kuhinjah naših prababic, danes pa ne smejo manjkati na mizah vrhunskih restavracij.
Podajte se na sladko pot od kraljice potice do štrukljev, pogač, žepkov in drugih lokalnih in sezonskih slovenskih sladic.