Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Vinska klet, ki je postavila Prekmurje na vinski zemljevid

 

Izzivi vročega Prekmurja

Prekmurje je drugi najmanjši vinorodni okoliš Slovenije. Le malokateri vinar je s svojimi vini prodrl izven meja okoliša.

Bolj kot po vinu, je bil okoliš poznan po štorkljah, reki Muri in seveda prekmurski gibanici. Vina so se prodajala bolj lokalno, po okoliških gostilnah, Termah Lendava in Moravske Toplice.

A na najlepših obronkih Goričkega raste preko sto tisoč trt družine Polanič. Tiste prekmurske družine, ki je leta 2007 v Mačkovcih postavila povsem novo, sodobno klet za tradicionalno pridelavo vin Marof. Njihov cilj je bil jasen, želeli so postati najboljša vinska klet Prekmurja. Namero so hitro uresničili in danes so njihova vina poznana po celi Sloveniji in tudi tujini.

»Regija ponuja precej izzivov, »pravi Uroš Valcl, direktor, glavni enolog in partner v kleti Marof. »Je precej topla, saj so poletja vroča in suha – smo na robu Panonske nižine. Alkohol se hitro dvigne, zato je bil potreben prehod k finesi, moči imamo že dovolj. To nam je uspelo z zelenimi deli v vinogradu, zorenjem v večjih sodih prostornine 500-2000 litrov, da je vpliv soda čim manjši, s skrajšano dobo maceracije drozge. Obenem pa razmere zelo ugajajo modri frankinji. Potrebuje zelo suho jesen, da grozdje lahko poberemo v optimalni zrelosti«, poudari Valcl. V Prekmurju, najbolj suhem vinorodnem okolišu Slovenije, so ti pogoji najlaže doseženi. Prekmurje je odmaknjeno od večjih urbanih središč, vinogradi tukaj rastejo v povsem čistem zraku, v Marofu pa vinograde oskrbujejo po principih ekološkega vinogradništva.

»Iz vsake sorte poskusim povleči največ. Ne jih spreminjati, raje spremljati. Ključ je iskanje optimalnega donosa, optimalnega časa trgatve. Največ ‘posegov’ opravimo v vinogradu, v kleti samo odpeljemo reči do konca,« pojasni svoj pristop Valcl. »Vse velike stvari morajo biti zelo enostavne.«

Vinska klet Marof
Uroš Valcl
Foto: Marjan Močivnik, arhiv Vinska klet Marof

Modra frankinja par excellence

Če se odpravite na obisk v Marof, boste Uroša hitro prepoznali. Postava košarkarja, rahlo rdečkasta brada z nekaj več sivih odtenkov. Uroš v Prekmurju opravlja pionirsko delo. Prekmurje postavlja ne samo na slovenski vinski zemljevid, temveč tudi na svetovnega. Njegov adut je modra frankinja , avtohtona slovenska sorta. Hitro je dobil mednarodne potrditve.

Modro frankinjo Mačkovci, Marof, letnik 2013 je med mednarodno srenjo najprej pohvalil legendarni angleški vinopisec Steven Spurrier, oče znamenite sodbe v Parizu leta 1976, ki je na svetovni oder postavila kalifornijska vina. V svoji mesečni kolumni revije Decanter ji je namenil 94 točk. Da Spurrierjeva pohvalna recenzija ni bila zgolj ena lastovka, je potrdil še najbolj znani švicarski kritik Rene Gabriel, ki je letnik 2015 ocenil z 19/20 točkami in zapisal »Z izjemnim potencialom, očitno brez konkurence ‘Modra frankinja – terminator’« ter ocenil, da bo najboljša med letoma 2030 in 2050!

Prekmurje je donedavna veljalo za vinorodni okoliš enostavnejših vin, danes pa lahko v Zürichu, Hong Kongu, Londonu in drugod po svetu uživajo vina z imeni posameznih leg: Kramarovci, Mačkovci in Bodonci. V Kramarovcih, ki so najhladnejši, prevladujejo vulkanska tla, vina pa so mineralna. V Mačkovcih prevladujeta kremen in glina, v Bodoncih, ki so obenem najtoplejša lega, pa prav tako kremen in glina.

Modra frankinja Mačkovci Marof je najdražja slovenska modra frankinja, po mnenju tujih in domačih kritikov verjetno tudi najboljša. Najbolje jo boste spoznali tam, kjer je bila »ustvarjena«, v Mačkovcih v Prekmurju. Na posestvu sredi vinogradov je na voljo velika osvetljena degustacijska soba, pokušina »cru« pa bo vsebovala tudi modro frankinjo Mačkovci. Med vikendom je na posestvu odprta gostilna, kjer se ob vinih Marof streže tipična prekmurska kuhinja kot so dödole – neke vrste krompirjevi žganci, prekmurska šunka in seveda prekmurska gibanica.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več