Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Vinska zgodba, stara 880 let

 

»Mislil sem, da sem videl že vse …«

»Najprej gremo v klet,« z rahlo hudomušnim nasmehom zaukaže Danilo Flakus, direktor in glavni enolog hiše Dveri-Pax. V prvem prostoru pokončno stojijo velike, rahlo orošene jeklene cisterne.

Iz kleti vodi pot skozi 150 let star kostanjev drevored. Po kratkem sprehodu skozenj se odpre pogled na popolnoma prenovljen dvorec iz leta 1573. Na dvorišču kraljuje košata stoletna lipa – simbol slovenstva. Pod njo so lično urejene mize s klopmi. Si predstavljate sončen dan v senci mogočnega drevesa, v kozarcu pa kozarec hladnega penečega vina iz sorte šipon?

Klet Dveri-Pax v Jarenini pri Mariboru je ena izmed vodilnih klet v Sloveniji, tako po kakovosti kot po velikosti. Na 73 hektarjih lastnih vinogradov letno ustekleničijo 350.000 steklenic. 80% vina je belega in 20% rdečega, kar je veliko za vinarja s Štajerske.

Vinogradniška tradicija na posestvu Dveri-Pax sega daleč v leto 1139, v čas, ko so največ zaslug za razvoj vinogradništva na Slovenskem nosili samostani. Tradicija se je pred 2. svetovno vojno prekinila in pod imenom Dveri-Pax nadaljevala leta 2002. Za Benediktince iz samostana Admont, ki merijo čas v stoletjih, je to le »slepa pega« v sicer zelo dolgi in uspešni zgodbi. V srednjem veku je vino predstavljalo glavni vir njihovega dohodka. Benediktinski menihi iz Admonta so se, hvaležni za vse, kar so jim posestva v Jarenini in bližnji ter daljni okolici dajala skozi stoletja, odločili popolnoma prenoviti dvorec iz leta 1573 in ga preuredili v eno najlepših vinskih točk pri nas.
Na posestvu hranijo kopijo darilne listine iz leta 1139, ki dokazuje, da so se na posestvu že takrat ukvarjali z vinogradništvom.

Vinogradi Dveri-Pax
Foto: Ciril Ambrož, arhiv Dveri-Pax

Z vrta na krožnik

V dvorcu sta odprta restavracija in vinski bar, a še preden vstopimo v dvorec, Flakus pokaže na desno, na velik vrt: »V sezoni večino vrtnin pridelamo sami, pot od kuhinje je praktično nič metrov!«

Pot do vinskega bara vodi skozi restavracijo, ki je urejena v nekdanji vinski kleti. Nizki obokani stropi v kombinaciji z moderno razsvetljavo ustvarijo svečano, a sproščeno vzdušje. Pogrinjki na belih prtih, na mogočnih hrastovih mizah so zloženi skoraj tako natančno kot sodi v kleti. Kuhar Igor Šagi je v restavracijo, katere kuhinja temelji na lokalnih sestavinah in modernih tehnikah, vnesel nov veter. Obiskovalci povedo, da boste v obokani kleti dvorca iz 16. stoletja, kjer so 200 in 300 let nazaj dozorevala vina, doživeli eno najboljših kulinaričnih doživetij na Štajerskem. Samo Simonič in Urh Jakop skrbita za strežbo. O vinih Dveri-Pax vesta vse, z njima pa se lahko zapletete tudi v pogovor o lokalni zgodovini. Pomagala vam bosta izbrati vino iz pestrega repertoarja. Med devetimi sortami, ki jih pridelujejo, je težko izpostaviti eno, a če obiščete klet Dveri-Pax, je pokušina šiponov zapoved. Njihov šipon prihaja iz vinogradov iz okolice Jeruzalema, z njim pa si odpirajo vrata na tuje trge, med drugim v Veliko Britanijo, ZDA, Belgijo, Nizozemsko. Tisti iz linije Benedict se ujame tako z lokalnimi mesninami kot s sušijem v Tokiu. Šipon Ilovci, ki je nekaj časa zorel v lesu, zahteva nekoliko bolj intenzivne okuse. Zadnji hit je peneči DP furmint brut, pridelan 100% iz šipona. Leta 2019 je na Decanterjevem ocenjevanju s svojimi mehurčki navdušil ocenjevalce in prejel zlato medaljo.

Če pa ste za kakšno mednarodno sorto, naj omenimo, da se je Tony Laithwaite, znani angleški vinski trgovec, ustanovitelj podjetja Direct Wines, med obiskom leta 2015, navdušil nad chardonnayjem. »V svoji trgovini v Londonu bi ga kupcem ponujal rekoč ‘Želite burgundca pa ne želite plačati preveč? Poskusite tega!’« Drugi londonski trgovec, Mark Savage MW (Master of Wine), se navdušuje nad Dveri-Paxovimi modrimi pinoti. Zanj je znameniti TV voditelj in vinopisec Oz Clark dejal: »Mislim, da bi Mark Savage težko kupil dolgočasno vino, četudi bi to želel.«

»Mislil sem, da sem videl že vse …« je ob takratnem obisku dejal Tony Laithwaite.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več