Nastavitve zasebnostiDovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Samo uro in petnajst minut vožnje iz Ljubljane se na jugovzhodu Slovenije skriva najmanjši slovenski vinorodni okoliš Bela krajina, ki je svoje ime dobila po brezah, ali pa zaradi prevladujoče beline apnenca, ki daje osnovni pečat kamnitemu kraškemu površju.
Šturmovi že od samega začetka premikajo meje in kažejo, kakšen vinski potencial ima Bela krajina. Prve trte, na znameniti legi Vidošiči nad Metliko, je Otmar Šturm starejši posadil leta 1968. Tisoč trsov rumenega muškata. Sorte, ki je takrat v Beli krajini niti ni bilo dovoljeno saditi, danes pa ravno ta sorta, čeprav je ni veliko, predstavlja najboljše dosežke belih vin. Po veliki zaslugi Šturmovih, ki so pokazali pot. Podobno je s tramincem, pri Šturmovih so ga poimenovali prepovedani sadež, mogoče najbolj razvpitim belokranjskim vinom. Zakaj prepovedan sadež? Leta 1993 ga namreč niso smeli poimenovati traminec, saj v tistem času v Beli krajini ni bilo dovoljeno saditi traminca. Iznajdljivi Otmar Šturm ga je registriral kot zvrst in kasneje, ko je vino začelo pridobivati medalje na različnih tekmovanjih, je tudi traminec postal dovoljena sorta v Beli krajini.
Pri Šturmovih bodo vedno ponudili kaj novega. Če so bila v času socializma v Beli krajini bolj pomembna kvantiteta kot kvaliteta ter predvsem poceni in enostavne bele in rdeče zvrsti, je bil leta 1993 Šturm prvi v regiji, ki se je zavedal potenciala modre frankinje in jo tudi samostojno ustekleničil. Danes je modra frankinja zastavonoša kvalitete med sortami Bele krajine in ima nedvomno največji potencial.
»Lev, ki posnema leva, ni lev, ampak opica.« pravi Otmar Šturm mlajši, samouk, ki ni hodil v enološke šole. Poudarja pomen tradicije, družine in okolja. Ne kopira ostalih, ampak z lastnim znanjem in poznavanjem svoje tradicije in naravnih danosti potegne najboljše. Iz tisoč trsov leta 1968 so danes prišli na štiri hektarje svojih in štiri hektarje najetih vinogradov. Na leto pridelajo med štirideset in šestdeset tisoč litrov vina.
Inovacije niso stvar preteklosti. Z vsakim novim letnikom, iz leta v leto, potrjujejo kvaliteto.
Pri Šturmovih je za pokušino na voljo cela vinska Bela krajina v malem. Od lahkih, svežih vin do polnih in kompleksnih, oranžnih vin in odličnih predikatov. Na začetku brbončice osveži penina Ana, ki jo naredijo po klasični metodi. Vina imajo razvrščena v tri kolekcije, belo, modro in zlato. Bela kolekcija predstavlja vina iz mlajših vinogradov, s poudarkom na sortnosti in sadnosti. Nujna je pokušina avtohtone bele sorte kraljevina. Modra kolekcija predstavlja izbrane lege, popolno dozorelo grozdje in bolj kompleksna vina. Med njimi izstopata avtohtona modra frankinja in rumeni muškat. Z zlato etiketo so opremljena vina najvišjega razreda, ki so pridelana le nekajkrat na desetletje, kadar narava omogoči odlične pogoje. V zlato kolekcijo sodijo macerirana bela vina in predikatna vina, kot so ledena vina in suhi jagodni izbori, ki so na nivoju najboljših nemških predikatov.
Vinska klet Šturmovih se nahaja na njihovi domačiji pod Sv. Ano. Belokranjsko gostoljubnost pričarata Otmar in njegova žena Lidija. Vonj in okus sveže pečene belokranjske pogače in odličnih lokalnih mesnin se spaja z (več kot enim) kozarčkom metliške črnine. Ob vnaprejšnjem dogovoru tam lahko pričaka prava belokranjska gostija s slastnim pečenim jagenjčkom ali odojkom. Ob poti skozi Metliko, na srednjeveškem Metliškem gradu, imajo Šturmovi vinoteko Grajska klet, za katero skrbita Šturmovi hčerki, obe tudi šolani someljejki.
Bela krajina je manj prepoznaven vinorodni okoliš, a ponuja zelo veliko. Odlično vinsko in kulinarično izkušnjo lahko popestri obisk idilične reke Kolpe. Za spoznavanje tako gastronomije kot tudi kulture pa je obvezen obisk tradicionalnega belokranjskega vinskega praznika Vinska vigred v maju.
Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite več
Se želite podati na manj prehojene vinske poti? Obiščite vinorodno deželo Posavje!
Spoznajte deželo, kjer raste najstarejša trta na svetu. Z nami je že preko 400 let in še vedno obrodi grozdje za vino.
Stara trta ima več kot 400 let in je v Guinnessovi knjigi zapisana kot najstarejša vinska trta na svetu.
Slovenski vinarji dajejo vse več poudarka na lokalne sorte kot so rebula, šipon, refošk, modra frankinja, pinela, istrska malvazija.
Avtohtone sorte hmelja dajejo okus pivom sveta, lokalni pivovarji pa varijo pivo tudi z izvirnimi sestavinami
Od Alp do Mediterana, od Krasa do Panonske nižine odkrivamo izvirne okuse slovenske trajnostne gastronomije.
Prejemajte gastronomske zanimivosti, novosti, dosežke in priložnosti v svoj e-poštni predal!
.svg)
.svg)
.svg)
.svg)
.svg)
