Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Pridružite se obredu, ki se začne z zeliščnim zvarkom in konča s pripravo zeliščnega čaja in zeliščnega namaza. In vmes? Še več zelišč!

Izkušeni zeliščarici vabita v čarobni svet zelišč na inspirativno doživetje, ki bo poživilo vaše čute in zavedanje samega sebe. Doživetje se začne v butični zeliščarnici z zeliščnim zvarkom iz domačih zelišč, nato pa nadaljuje na skrivnostnem samostanskem vrtu nekdanjih menihov. V Gornjem Gradu so namreč v srednjem veku bivali Benediktinci, ki so se ukvarjali predvsem z zeliščarstvom, zato ne preseneča, da so uredili prekrasen zeliščni vrt, na katerem danes raste več kot 160 vrst avtohtonih zelišč.

Kordabenedikta, rožni koren, portulak, dišeča balzaminka …

To je le nekaj posebnih zelišč, ki rastejo na skrivnem vrtu. Prva, ime je dobila ravno po sv. Benediktu, je močna grenčina. Rožni koren, po domače kar rožnburc, je glavna sestavina zdravilnega napitka, ki ga v teh koncih pripravljajo že stoletja. Dišeča balzaminka, domačini ji rečejo tudi Jezuščkove pleničke, ima specifičen vonj in okus in je obvezna sestavina lokalne krompirjeve juhe in golaža. Zeliščarici radi predstavita tudi portulak ali tolščak, zapostavljeno zelišče, oklicano celo za plevel, a z ogromno hranilnih vrednosti in izjemnega okusa.

Stoletni vodnjak in zeliščno kopanje

Na doživljajskem sprehodu vodnica, oblečena v črna meniška oblačila, popelje obiskovalce najprej k vodnjaku pred cerkvijo, kjer si po vzoru šeg in navad benediktincev umijejo roke in naredijo požirek vode. Pot do vrta pelje skozi največjo slovensko katedralo, kjer se skupaj z župnikom povzpnejo kar na zvonik. Še skozi stranski izhod, ki ga uporabljajo le izbranci, in pred gosti se razkrije zeliščni vrt. Sledi spoznavanje zelišč, »zeliščno kopanje« in senzorična izkušnja s štirimi vajami, ki se po vzoru benediktincev, izvedejo v tišini in po želji bosonogo.

Ob povratku v zeliščno delavnico sledi pravo zeliščno razvajanje. Gosti najprej aktivno sodelujejo pri pripravi zeliščnega namaza, medtem pa zeliščarici že pripravljata čaj iz zelišč z vrta in z vodo iz stoletnega vodnjaka.

Namaz iz plevela

Rastline, ki niso splošno znane, ljudje hitro okličejo za plevel. A resnici na ljubo je marsikatera od teh izjemno dobrodejna, zato jih gostje nekaj naberejo za namaz. Šopek teh sesekljanih rastlin skupaj s piransko soljo nato vmešajo v skuto z okoliških kmetij in postrežejo z domačim ajdovim kruhom iz krušne peči. Ajda je bila na Slovenskem prvič omenjena prav v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana leta 1426 pod imenom “poganka”.

Sledi čajanka ob kaminu, kjer si gosti sami zakurijo ogenj in iz suhih zelišč zmešajo svoje kadilo. Zeliščarsko doživetje se zaključi v prijetni domači atmosferi, z vonjem po zeliščih in polnim krožnikom lokalnih dobrot. Po degustaciji pisanega zeliščnega krožnika udeleženci prejmejo še darilce presenečenja

PREBERITE VEČ

Zelišča