Uporabljali so jo v prehrani v obliki ajdove kaše in zmešano z drugimi mokami kot surovino za peko kruha in ostalih dobrot, a tudi v zdravilstvu proti venoznim obolenjem in za preprečevanje poapnenja žil. V prehrani uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo lahko uživamo v številnih oblikah, kuhano ali pečeno. V zadnjem času zopet pridobiva veljavo, saj ne vsebuje glutena in je zato primerna tudi za ljudi s celiakijo.

V knjigi Slava vojvodine Kranjske je leta 1689 Janez Vajkard Valvasor zapisal: »Ajda še posebej dobro raste in je razširjena na Kranjskem, od enega zrna pa običajno pride osem drugih. Iz te ajde se peče navaden kruh, ki je čisto črn kot zemlja. Ta kruh običajno jedo kmetje povsod, v celotni deželi. Vseeno pa, četudi je črn, nimajo plemenita ali meščanska usta nobenega razloga, da bi ga zaničevala; ker je prav dobrega okusa in dober za jed. Edinole tam, kjer mešajo vanj veliko ovsa, se precej drobi. Sicer običajno ajdi primešajo ječmen in proso: iz tega nastane dober kruh.«

Na Dolenjskem delajo ajdov potancelj, slano ajdovo pogačo s skutnim nadevom, ki je lahko samostojna jed ali priloga k mesnim in zelenjavnim jedem ob prazničnih priložnostih. Ime je dobil po načinu priprave, saj zgornjo plast testa z rokami potancamo, torej potisnemo v pekač. Bizeljski ajdov kolač je sočen kolač iz nekvašenega ajdovega testa s skutnim nadevom. Nekdaj so ga jedli ob delih na polju in vinogradu ter ob pomembnejših praznikih. Pravijo, da je najokusnejši takoj po peki, še topel.

V Prlekiji si lahko naročite ajdov krapec, ki ga domačini narečno imenujejo tudi kropec. Ta okusna pogača je izdelana iz tankega sloja ajdovega testa, obloženega s skuto in kislo smetano. Čez reko Muro, v Prekmurju, pripravljajo hajdinsko zlejvanko z bučnim oljem in ocvirki. Gre za pogačo iz tekočega ajdovega testa, vlitega v vroč pekač. Ob kolinah v Prekmurju pripravljajo tradicionalne klobase z ajdovo in proseno kašo.

Kozjanski krapi ali ajdov parjek so v slanem kropu kuhani močnati žepki iz ajdovega testa z nadevom iz prosene kaše, zabeljeni z ocvirki in smetano. Tudi te postrežejo kot glavno jed ali kot prilogo k mesnim jedem z omakami.

Nedaleč stran na Pohorju diši po pohorskem loncu, značilni mesno – zelenjavni enolončnici iz svinjskega, govejega in ovčjega mesa, ki ji dodajo ajdovo kašo, v sezoni pa tudi gobe. Na Koroškem zavijajo povitnek, zvitek iz vlečenega testa s skutnim, ajdovim, jajčnim, ocvirkovim ali drobnjakovim nadevom. Tudi ta je lahko slana priloga k mesu ali samostojna sladica.

V Zgornji Savinjski dolini se pohvalijo s kar nekaj tradicionalnimi jedmi iz ajde. Ubrnjenik, tudi obrnenk ali ubrnenk, pripravijo iz pražene pšenične, ajdove ali koruzne moke, ki jo zalijejo z osoljenim vrelim mlekom, v katero umešajo sladko smetano in maslo. Iz mase oblikujejo kroglice in jih ponudijo tople ali hladne ob kavi ali kislem mleku. Fíruš so žličniki iz ajdove moke in sveže svinjske krvi, ki jih v času kolin domačini radi zakuhajo v juho. Pečejo pa tudi ajdnek, sočno pogačo iz ajdovega testa in več plasti nadevov iz mletih orehov, medu in cimeta.

Najbolj značilna je na Gorenjskem ajdova kaša z gobami, okusna in aromatična kombinacija kuhane kaše in prepraženih svežih jurčkov ali drugih mešanih gob. Tudi ajdovi in koruzni žganci so bili ena od temeljnih in značilnih jedi na Gorenjskem. V tem delu Slovenije pogosto pripravljajo tudi ajdove krape, po različnih receptih, najpogosteje so to kuhani testeni žepki ali krapci iz ajdovega testa z nadevom iz skute ali mleziva. Postrežejo jih kot samostojno zabeljeno jed, poleti s solato, pozimi pa z dušenim kislim zeljem ali repo.

V dolini smaragdne lepotice Soče uporabljajo ajdovo moko pri pripravi soške postrvi, ki jo po tradiciji povaljajo v ajdovo ali koruzno moko in ocvrejo na masti ali olju.

Ajda je rastlina, ki bogati lokalne jedilnike po vsej državi in ima veliko uporabno vrednost. Tu je od nekdaj cenjena, na kar kaže tudi dejstvo, da se več kot tri tisoč prebivalk Slovenije imenuje Ajda.