Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Najboljše slovenske mesnine

 

Ponos domačih pridelovalcev

Slovenski narezki so polni dobrot, ki so jih na našem ozemlju skozi stoletja izdelovali in uživali naši predniki.

Na različnih koncih Slovenije vas pričakajo odlične mesnine, ki so ponos domačih pridelovalcev. Od najbolj razširjene kranjske klobase do istrskega in kraškega pršuta, zgornjesavinjskega in šrebeljskega želodca, pa prekmurske šunke in kraškega zašinka ter pancete. To se le najbolj znane mesne dobrote, tiste s certifikatom zaščitene označbe porekla ali z zaščiteno geografsko označbo. Skoraj povsod po državi pa boste našli še množico odličnih suhih salam pa klobas in suhih klobas, krvavic, lardo, bržole in še bi lahko naštevali. Največkrat so mesnine svinjske, goveje ali divjačinske, občasno pa tudi iz mesa medveda, divjega prašiča ali gamsa.

Kar osem različnih tradicionalnih mesnin ima znak Zaščitena geografska označba. Shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene pokrajine, kraja ali države. Tako živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora iz določenega geografskega območja.

kraške mesnine
kraške mesnine
Foto: Tomo Jeseničnik

Zašpiljeno dobra od 1896

Eden najbolj prepoznavnih slovenskih proizvodov je kranjska klobasa. Temelji na bogati dediščini predelave svinjine v mesne izdelke. Najstarejša omemba klobase z nazivom »kranjska« je iz leta 1896. Takrat je namreč še obstajala nekdanja dežela Kranjska, zgodovinska pokrajina iz časov nekdanje Avstro-Ogrske monarhije.

Kranjska klobasa je pasterizirana poltrajna mesnina, izdelana iz grobo mletega prašičjega mesa in prašičje slanine z vratu, hrbta ali stegna. Začinjena je s česnom in poprom in zašpiljena z leseno špilo. Klobasa je vroče prekajena. Uživa se topla po kratkem pogrevanju v vroči vodi, ko pridobi zelo specifično jedilno in visoko gastronomsko kakovost. Gospodarsko interesno združenje GIZ Kranjska klobasa združuje proizvajalce teh klobas. Vsako leto na Festivalu kranjske klobase izberejo najboljšo.

kranjska klobasa
kranjska klobasa
Foto: Tomo Jeseničnik

Kras je raj za mesoljubce

V jugozahodnem kotu Slovenije, na planoti Kras, slovijo po odličnih suhih mesninah. Kraški pršut je plod večstoletnega soljenja in sušenja svinjskega mesa. Samo dva dodatka sta dovoljena: groba morska sol in kraški zrak. Kraškega pršuta namreč ne bi bilo brez burje, sunkovitega vetra, ki poskrbi za sušenje. Zorijo ga približno eno leto.

Kraški zašink je svinjska vratovina brez kosti. Ima značilno valjasto obliko, izdelujejo pa ga v naravnih ovitkih. Med sušenjem in zorenjem se razvije polna aroma vonja in okusa mišičnine in slanine, ki se v ustih kar topi. Ima rahlo slankast okus.

Mesnato slanino na Krasu posušijo v okusno panceto, ki pomembno sooblikuje ponudbo suhih kraških mesnin in je nepogrešljiva pri pripravi nekaterih jedi. Tanko rezino kraške pancete odlikuje intenzivna rdeča barva zorjene mišičnine in smetanasto bela barva slanine. Ima polno aromo in nežno strukturo.

Posebnosti z vzhoda

Prleška tünka je iz zaseke in svinjskega mesa: stegna, hrbta, ledij ali vratu. Meso razsolijo, suho opečejo in dimijo, nato pa skupaj z zaseko – izmenično v plasteh – zložijo oz. ”tünkajo“ (potapljajo) v posodo, kjer zori vsaj en mesec. Tem lesenim posodam rečejo tünka. Najstarejša zapisana omemba prleške tünke je iz leta 1487, tako so namreč kmetje shranjevali meso pred iznajdbo hladilnika.

Prleška tünka
Prleška tünka
Foto: Tomo Jeseničnik

Znamenita je tudi prekmurska šunka. Suho mesnino iz hruškasto oblikovanega svinjskega stegna brez kosti in s slanino predelujejo na tradicionalen način. Ustrezno ohlajena svinjska stegna nasolijo in nanje natresejo začimbe. Pred dimljenjem prekmurske šunke odvečno sol odstranijo, nato pa jih zorijo še pol leta. Za uspešno zorenje so potrebne ugodne podnebne razmere: suhe in ostre zime.

V Prekmurju se je ohranila izdelava vrste zelo tradicionalnih mesnih izdelkov: klobase z ajdovo in proseno kašo, tlačenka, pečena kri ipd. Toplo ali hladno vam lahko postrežejo zasavsko jetrnico. To je značilna poltrajna klobasa z jetrnim nadevom, ki jo ob kolinah pridelujejo v Zasavju. Žitni klobasi v Beli krajini rečejo »jeglača« ali »mastnica,« nadevajo pa jo s proseno kašo in mesom.

Prekmurska šunka

Foto: Tomo Jeseničnik

Okroglasti želodčki

Prav posebne oblike so mesnine, ki jih polnijo v želodce. Zgornjesavinjski želodec, ki ga predelujejo v Zgornji savinjski dolini, je vrhunska suha mesnina iz kakovostnega svinjskega mesa in slanine.

Na Šrebeljski planoti posebne klimatske razmere oplemenitijo zaščiten šebreljski želodec. Svinjski želodec nadevajo z najboljšim kosom svinjine in malo slanine, nato pa zori med dvema lesenima ploščicama.

Na Pohorju pripravljajo pohorsko bunko iz boljšega svinjskega mesa, ki ga vložijo v svinjski želodec in goveje debelo črevo, nekoliko podimijo in sušijo na zraku. Na Gorenjskem izdelujejo danko ali želodec s kašo. Z mesom, proseno kašo in začimbami nadevana ter rahlo podimljena želodec ali debelo svinjsko črevo sta okusna izdelka ob kolinah. Kuhana ponudijo topla ali hladna, narezana na kolobarje.

Tudi čmar, ki ga ob kolinah izdelujejo v Beli krajini, je vrsta nadevanega svinjskega želodca.

pohorska bunka
pohorska bunka
Foto: Domen Groegl

In še marsikaj!

Na Gorenjskem pripravljajo tudi koštrunove tržiške bržole, ki jih tradicionalno delajo na Festivalu tržiških bržol. Na Goriškem so znani po mulcah, goriških krvavicah, ki jih pripravljajo s koruzno moko, svinjsko krvjo, rozinami, sladkorjem in začimbami. Preden jih postrežejo, kuhane razrežejo na kolobarje in jih še popečejo v ponvi. Poznamo še goriške pečenice, pečene v vinu, in krodegine (kožarice), šankanele (krvavice) ter markandele (klobase iz svinjske drobovine) iz Goriških Brd.

Poleg vseh omenjenih je mnogo pridelovalcev, ki tradicionalno delajo svoje okusne suhomesnate izdelke, in jih porabijo v gostinski ponudbi lastne turistične kmetije. Eni bolj znanih so BioSing, odlični butični pridelovalci mesnin iz najkakovostnejšega mesa po tradicionalnih postopkih. Zase pravijo, da izdelujejo butične bio suhomesnate izdelke za ljudi, ki znajo ceniti okus, saj so njihovi izdelki brez dodatkov, namenjeni pa so spajanju z vrhunskimi vini.

Še nekaj desetletji nazaj so bile koline eden največjih hišnih praznikov na Slovenskem. Gre za pravi splet dogajanj, ki traja nekaj dni in se začne že dan pred samimi kolinami. Predelava živali v izdelke pa je še danes pravi obred. Nekdaj odpadkov skoraj niso poznali, saj so uporabili vse, ta trajnostno naravnana miselnost pa se danes vrača. Skozi stoletja so kraji in pokrajine razvili svoje posebnosti pri sestavi, začimbah in načinih porabe mesa, zato so slovenske mesnine izredno pisana množica.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več