Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Pomlad v Sloveniji: okusi prebujene narave

 

Ko narava prebudi svojo življenjsko moč v pomladnih mesecih, nas vsakič znova preseneti raznolika paleta okusov. Ne le cvetoče travnate planjave, tudi slovenska kulinarična scena zaživi v vsej svoji slastni veličini.

Pomlad pokuka v deželo skoraj hkrati z veliko nočjo. Izteče se post, ki se je začel po pustu, in začne se praznovanje najpomembnejšega krščanskega praznika, velike noči. V tem času se zvrsti veliko šeg in navad, ki ne izvirajo le iz najstarejših obdobij krščanstva, ampak so še veliko starejše. V njih lahko najdemo oblike starega, predkrščanskega verovanja, povezanega z duhovi plodnosti in rasti, ki naj bi ljudem zagotavljali dobro letino. Po štiridesetdnevnem postu je človek lahko spet začel uživati meso.

velikonočna obložena miza
Velikonočne jedi
Foto: Tomo Jeseničnik

Velikonočne jedi in primer slovenske izvirnosti

Osnovna živila velikonočne košarice za žegen so hren, potica, šunka, kruh in seveda pirhi, velikonočna obarvana jajca. Kruh pri nas ni nikoli le hrana, ampak je svojevrsten simbol. Najbolj značilne so v tem času potice s pomladnimi nadevi, od katerih najbolj izstopa pehtranova potica. Gre za izjemno slovensko posebnost, saj uporabljamo pehtran v sladkih izpeljankah. Jajca, prastar simbol rodovitnosti in vir življenja, so v krščanstvu postala znamenje Kristusovega vstajenja. V Sloveniji največkrat govorimo o pirhih, slišali pa boste tudi za pisanice, predvsem Belokranjske pisanice, in remenke za tiste v Prekmurju. Med velikonočne jedi poleg šunke, radi primaknemo še kak kos prekajenega ali sušenega mesa, pa tudi želodce, klobase in druge lokalne posebnosti.

pehtranova potica na krožniku
pehtranova potica
Foto: Tomo Jeseničnik

Bogata je dediščina, ki se je razvila iz ostankov jedi velikonočnega praznovanja. V Ribniški dolini je taka povanca, nekakšen štrukelj s suhim mesom, praženo čebulo in jajci. Na Gorenjskem pripravljajo brudel, na Kostelskem kostelski želodec, v katerem porabijo vse in ne zavržejo ničesar.

Kar nekaj je tudi prireditev, ki se zvrstijo v tem času. Brstovsko šparglijado organizirajo v Brestovici pri Komnu, saj zaradi mikroklimatskih pogojev tu šparglji poženejo prvi. Jedro prireditve so različne lokalne jedi s šparglji, več kot 30 različnih slanih in sladkih jedi: od mortadele in žolce s šparglji do različnih pit, rižot, solat in peciva. Osrednje mesto pripada tradicionalni kraški frtalji iz divjih špargljev, jajc in pancete.

frtalja z divjimi šparglji
frtalja s šparglji
Foto: Jaka Ivančič

»Došel je došel Zeleni Jurij.«

Obredna ljudska pesem, ki odmeva na jurjevo, 23. aprila, ko se v času jurjevanja slavi dokončno zmago nad zimo. To je obdobje, ko narava popolnoma ozeleni. Nekdaj so v tem času prvič gnali živino na pašo, iz zemlje pa so pokukali prvi jesenski oziroma ozimni posevki. Zeleni Jurij je znan v številnih slovenskih pokrajinah, danes pa ga najbolj povezujemo z Belo krajino. Jurjevanje je še vedno doma tudi na Bizeljskem in Kozjanskem, v Prekmurju, v okolici Celja in še kje. Pred drugo svetovno vojno so ga praznovali tudi na Ljubljanskem gradu, saj je sv. Jurij zavetnik grajske kapele. Poleg spominskih razglednic, spominskega zemljevida in spominskih srčkov je bila obiskovalcem na voljo tudi hrana in pijača: hrenovke, šunke, klobase, lect, pecivo, sladoled, potica, malinovec, pivo, vino, brinjevec in kava.

ples za jurjevo
jurjevanje
Foto: Andrej Tarfila

Na Primorskem se je v tem času začela solinarska sezona. Družine so se nekdaj na sv. Jurija dan odpravile na sezonsko delo v soline, danes pa v tem času praznujejo Solinarski praznik. Na stojnicah pozornost kličejo istrske dobrote in sol.

Pestro je tudi florjanovo, dan obhajanja sv. Florjana, ki varuje pred ognjem. Za počastitev svetnika so gospodinje rade spekle pecivo. Ponekod na Koroškem pečejo rumene šnite, za zajtrk pa jedo cvrtje. Živa je tam tudi še šega jajčarija, kot v okolici Celja pečejo jajčni pečenjak, saj naj bi bila svetnikova zasluga, da nosijo kokoši spomladi jajca.

Do druge svetovne vojne pa so, predvsem v vinorodni deželi Podravje, praznovali urbanovo na god sv. Urbana, zavetnika trte. V sodobnosti združenje Častivredni vinski konvent sv. Urbana skrbi za kulturo spoznavanja in uživanja vin ter se, med drugimi, zavzema za ohranjanje kulinarične izvirnosti in posebnosti slovenskega prostora.

pogača in lutke
pogača za jurjevo
Foto: Andrej Tarfila

Razcvet festivalov in praznikov

Spomladi končno dočakamo praznovanja na prostem. Na Primorskem začnejo s Festivalom malvazije, ki mu kasneje sledi še Praznik refoška. Gre za najbolj tipični sorti vina, malvazija je belo in refošk rdeče, ki ga pridelujejo v vinorodnem okolišu Slovenska Istra. Konec maja, tudi v teh koncih, se zgodi festival oljčnega olja Festival zlate oljčne vejice in Odprte kleti Istre, ki je naslednik dogodka Od vinarja do oljkarja in nagovarja vse ljubitelje istrske žlahtne kapljice. V Goriška Brda prihajajo od vsepovsod na festival Brda in vino, na druženje z briškimi vinarji in okušanje lokalne kulinarike. V Višnjeviku, ki je rojstni kraj rebule, se odvija tradicionalni Praznik rebule in oljčnega olja, tik pred koncem pomladi pa še Festival briške češnje po briških vaseh.

praznik refoška na primorskem
praznik refoška
Foto: Urban Urbanc

V maju se zvrsti cela vrsta gastronomskih praznovanj in prebujajo se tudi drugod po Sloveniji. Na Dolenjskem praznujejo Festival cvička, malce južneje pa že več kot štirideset let pripravljajo Vinsko vigred, osrednji belokranjski vinski festival. Festival Dobrote slovenskih kmetij je festival ocenjevanja in  razstave izdelkov, trženja in promocije pristne slovenske, lokalno pridelane in predelane hrane, ki se že od osamosvojitve naprej odvija na Ptuju. V Šenčur, ki mu ljubkovalno rečejo tudi slovenska krompirjeva republika, vabijo na Praznik krompirja, v Mozirje na Golažijado ter na Praznik artičok v Strunjan.

Foto: Tomo Jeseničnik

Osem kaj?

Pričakovanje nove vinske letine je povezana še z eno obliko praznovanja, to je druženje v osmicah. Zanimiv je izvor, saj naj bi segal več kot tisočletje v zgodovino, v čas Karla Velikega, pravica pa se je ohranila še kasneje.  V času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II, leta 1784, je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za prodajo vina brez davka. Tako je vinogradnik spraznil vinske zaloge in naredili prostor za novo letino. Danes je osmičarstvo razširjeno predvsem na Krasu, v Vipavski dolini, na Goriškem in v Slovenski Istri, poleg vina pa vam v osmicah ponujajo tudi lokalne jedi.

Prihod pomladi oživi duha ljudi, mest in krajine. Zeleni odtenki in toplejše sonce vabijo na kulinarične festivale in praznike, ki se zopet preselijo na prosto. Postanejo prizorišča srečevanj, smeha in edinstvenih okusnih doživetij, s kozarcem odličnega slovenskega vina v roki in okusno jedjo pred seboj. Pomlad je čas za prebujanje narave in brbončic ter za mnoge kulinarične pustolovščine.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več