Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Privoščite si skodelico butične kave

 

Greva na kavo?

Vprašanje, ki ga izrekajo celo tisti, ki kave ne pijejo, nakazuje, kako močno je danes kava del naših življenj. Tako ne preseneča, da je v zadnjih letih naraslo število malih butičnih pražarn pa tudi kavarn, ki ponujajo "fair trade" kavo, "direct trade" kavo, ekološko kavo, kavo s poreklom, kavo s slovenskimi dodatki in celo kavo z zgodbo.

Slovenci obožujemo kavo. S skodelico dišeče kave začnemo že zjutraj in kava nas spremlja do poznega popoldneva. Pijemo jo doma, na delovnem mestu, med branjem ali brskanjem po spletu, v barih, v kavarnah in še kje. Včasih so bile navade med nami bolj enake, s prihodom specialty kave in mnogih novih aparatov ter posod za pripravo kave pa je izbire in novih navad precej več. Pitje kave je za nas ritual. Najraje jo spijemo v družbi, a ravno tako ugaja, ko smo sami.

Kavarne v Ljubljani
Kavarna ob Ljubljanici

Specialty kava je visokokakovostna kava, ki raste v posebnih mikroklimatskih pogojih nad 1200 m nadmorske višine. S skrbnim ročnim obiranjem in strokovnim praženjem razvijajo edinstvene okuse in poudarjajo njene naravne arome. Gre za približno 10 odstotkov svetovne produkcije kave.

Butične pražarne – prinašalke eksotične pijače

Tradicija praženja kave pri nas je stara. Najstarejši, največji in najbolj poznani sta Barcaffe, ta v teh dneh ravno praznuje sedemdesetletnico, in Loka kava, malce mlajši je Emonec kafe. Čeprav v Sloveniji kava ne uspeva, pa zato toliko bolj uspevajo butične slovenske pražarne kave. Te so tiste, ki so zagnale kolesje specialty kave pri nas. Spodbudile so ozaveščenost, interes, in vzgojile prve navdušene pivce specialty kave, danes pa nadaljujejo z izobraževanji o kavi, njeni pripravi in strežbi.

Danes najbolj uspešne in poznane male pražarne iz osrednje Slovenije so pražarna Escobar na Vrhniki, ljubljanski Mariposa in pražarna Zadruge Buna, ter Stow iz Kamnika, na zahodu Kolektiv 22 iz Smokuča na Gorenjskem in pražarna Coronini iz Tolmina, na vzhodu pa pražarna HI KO FI in pražarna Tovarna kave, obe iz Maribora, ter trboveljska Iconic.

Kava Buna
Foto: Zadruga Buna

Kavarne – krepčilni napitek na pladnju

Kavarne so pri nas prisotne že dobrih dvesto let in nekoč so veljale za višji nivo gostilniških obratov, saj so se v njih družili intelektualci, ki so si izmenjavali mnenja in informacije, tam so brali časopise pa tudi igrali domine, šah, biljard, ter kvartali.

Skupaj z vznikanjem butičnih pražarn eksponentno narašča število kavarn in barov, ki posebno pozornost namenjajo pripravi kave. Posvečajo se izobraževanju strežnega osebja, skrbni izbiri pripomočkov za pripravo kave in seveda sami kavi. V Ljubljani so najbolj znane kavarne, ki ponujajo svoje kave in kavne mešanice, Cafe Čokl, Črno zrno, kavarna Stow v Mestnem muzeju in Mariposa, mnogo pa je takih, ki kavo butičnih pražarn le ponujajo, npr. kavarna Moderna v Moderni galeriji, Tozd, Kavarna natura in bar Ribarnica. V Mariboru se lahko razvajate v Rooster Coffee, HI KO FI, Rooster Lent in Pisarni, v Celju v Kavarni Oaza ter v Kavarni Kogelnik v Mežici. V več krajih boste našli še Atelje Dobnik, na Obali pa lahko spijete dišečo opojno skodelico iz domačih butičnih pražarn v Caffe Neptun.

Klepet ob kavi

Skodelica kave v lokalnih zgodbah

Ni ga Slovenca, ki ne bi poznal črtice pisatelja Ivana Cankarja Skodelica kave, zato smo še toliko bolj veseli, da skodelico kave lahko ne-le preberemo, ampak tudi spijemo. Naša prva mikro pražarna je namreč z Vrhnike, zato ne preseneča, da so prvo hišno mešanico, ki vsebuje najbolj cenjena kavna zrna vrste Arabica, poimenovali po najbolj cenjenemu Vrhničanu. In četudi Cankarjeva kava ne zraste pri nas, je pripravljena tako, da nas njena sadna aroma in med v pookusu miselno postavita v Slovenijo. Cankarjevo skodelico kave lahko naročite v zavetišču Planina nad Vrhniko, v gostilnah Bajc in Pri Kranjcu, ter v koči Star maln na Vrhniki.

Foto: Escobar, pražarna vrhunskih kav

A podobne zgodbe se pletejo tudi drugod. Na pobudo Koroškega pokrajinskega muzeja je vrhniška pražarna Escobar pripravila še kavno mešanico, posvečeno v  Slovenj Gradcu rojenemu skladatelju Hugu Wolfu, ki je rad pil močno kavo s smetano. To kavo je mogoče poizkusiti v več kavarnah Slovenj Gradca, v mestni kavarni Ars Cafe pa vam lahko naredijo tudi degustacijo in predstavitev.

Po Minattijevih stopinjah je ime vodenega ogleda, ki sledi v Slovenskih Konjicah rojenemu pesniku. Del ogleda je tudi prav posebna kava, ki je na unikaten način postrežena v skodelici z Minattijevim portretom, pridana pa je celo pesem.

Kavarna v Kopru
Kava v Kopru
Foto: Jošt Gantar

Kava na festivalih

Baristi, pražarne, dobavitelji, kavarne in ljubitelji kave se vsako leto lahko srečajo na kar treh festivalih, posvečenih temu priljubljenemu napitku. Konec maja na Festivalu kave na Vrhniki, marca v Celju na Festivalu kave Slovenija in septembra na Festivalu kave in kavarniške kulture na Ptuju. Slednji v malce drugačni maniri povezuje zgodovinske, kulturne, družbene in kulinarične elemente kave, pa tudi njen obredni značaj.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več