Tradicionalna živila, ki najbolj predstavljajo našo državo, so med, gozdni sadeži, užitne gobe in gomoljke, travniška in gozdna zelišča ter dišavnice. Slovenci smo že dolgo narod čebelarjev in edina članica EU, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih podvrst. Na ravni EU je zaščiten tudi slovenski med. Pod tem imenom se lahko prodaja akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni med ter gozdni med ali manin med. Bogastvo in raznolikost rastlinskega sveta v Sloveniji se odražata v vonju, barvi ter okusu slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Različne podnebne razmere in geografska pestrost ustvarjajo izjemne pogoje za pridelavo medu, kar pripelje do bogate raznolikosti vrst medu. Dodatno sta z zaščiteno označbo porekla zaščitena še kočevski gozdni med in kraški med.

• kranjska klobasa
• kislo zelje
• kisla repa
• žganci
• prekmurska gibanica
• prleška gibanica
• ajdov krapec
• piranski brancin
• orehova potica

Ena najbolj značilnih slovenskih jedi je slovenska potica, praznična, tradicionalna sladica z različnimi nadevi, ki je zaščitena tudi mednarodno. Komisija EU je z vpisom v register uradno zaščitila slovensko potico kot zajamčeno tradicionalno posebnost. Zaščiteni so receptura, postopek proizvodnje in sestavine.

Potica je lahko pripravljena s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi: orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena mora biti v potičniku, ki je tradicionalni pekač za peko slovenske potice in zagotavlja edino pravo obliko potice – okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja tradicionalno slovensko sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni.

Med najbolj tipične jedi alpske Slovenije štejemo kranjsko klobaso, kislo zelje, kislo repo in žgance.

Kisanje je prvotno služilo ohranjanju živil in podaljšanju njihove trajnosti. V današnjem času sta kislo zelje in repa v prehrani cenjena tudi zaradi edinstvene arome, okusa ter hranilne vrednosti. Oba prispevata še k izboljšanju imunskega sistema, zato ju še posebej priporočamo za uživanje v jesenskih in zimskih mesecih. Kranjska klobasa, edina slovenska klobasa, ki je poletela v vesolje z astronavtko slovenskih korenin Sunito Williams, je priljubljena jed tako domačinov kot turistov. Odlikujeta jo edinstvena kombinacija začimb in kakovostno meso. K vsem naštetim pa sodijo tudi žganci, nekdaj ena izmed najbolj razširjenih vsakodnevnih jedi. So preprosta kmečka jed, narejena iz moke, ki so jo lahko uživali samostojno ali kot prilogo.

Na vzhodnem koncu Slovenije slovijo po pogačah. Najbolj slavna med njimi je prekmurska gibanica, bogata praznična sladica. Štiri plasti, ki se dvakrat ponovijo, so iz nadeva iz skute, makovih semen, jabolk in orehov. Odlična sta tudi prleška gibanica in ajdov krapec. Obe pogači iz tankega testa, pri prvi iz pšenične moke in drugi iz ajdove, sta nadevani s skuto in smetano.

Kjer piha burja in je v zraku vonj po slanem morju, tam je izbrana jed piranski brancin. Brancini Fonda, ki jih gojijo v Piranskem zalivu in sledijo najvišjim prehranskim standardom ter temeljijo na vrhunskem strokovnem znanju, so postali priljubljena izbira mnogih. Najdemo jih tudi v številnih prestižnih restavracijah doma in v tujini.