Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Zgodba družinske oljarne z dolgoletno tradicijo

Bučno olje je izjemna kulinarična posebnost severovzhodnega konca Slovenije. Vse o tem temnem olju z orehastim okusom vam povedo na vodenem ogledu družinske Oljarne Kocbek. Zgodbo pišejo vse od leta 1929, takrat je namreč dedek Alojz začrtal pot, ki ji sledijo še danes. Olje še danes obdelujejo na isti način in v istem mlinu.

Ob prihodu vas najprej pričaka vonj bučnega olja, ki preveva oljarno, poleg pozdrava gostiteljev pa tudi bučni pozdrav iz kuhinje, kanapeji z domačim bučnim pestom in suho salamo z bučnimi semeni.

Gorazd Kocbek
Gorazd Kocbek
Foto: Tim Erjavec, arhiv Oljarna Kocbek

Bučno olje izvira iz Slovenije

V nadaljevanju izveste o zgodovini buč, gojenju in njihovi uporabi. »Ste vedeli, da na svetu obstaja 825 različnih vrst buč? A le ena vrsta nam da bučna semena za bučno olje. In ta buča ima najboljše pogoje za rast prav pri nas,« razlaga Gorazd Kocbek svojim gostom in nadaljuje: »Prvo bučno olje v zgodovini je bilo narejeno leta 1750 v Framu pri Mariboru.« Govora je o prvi stiskalnici, ki jo je že leta 1750 ustanovil Thomas Krainz. Od takrat izvira tudi prvi zapis o stiskanju bučnega olja iz bučnih semen. Bučno olje, ki ga zdaj poznajo po vsem svetu, se je torej rodilo prav tu.

Foto: arhiv Oljarna Kocbek

Vmes pove tudi o čiščenju in mletju bučnih semen, pa o predelavi olja. Natančno razloži razlike med olji, med rafiniranimi in nerafiniranimi, pa razliko med hladno stiskanimi in toplo stiskanimi olji, ter značilnosti enega in drugega. Poudarek je tudi na pomembnosti zaščitene geografske označbe, s katero se ponaša Štajersko prekmursko bučno olje.

Na ogledu oljarne Kocbekovi prikažejo predelavo in potek dela. Predstavijo tudi pripomočke, ki jih je uporabljal že dedek: stroj za stiskanje, mlin, prešo in ponve, v katerih pražijo bučna semena.

Gorazd med razlago
Foto: Tim Erjavec, arhiv Oljarna Kocbek

Multisenzorično doživetje

Poleg vonja, vida, sluha in tipa v Oljarni Kocbek prebudijo vaše okušalne brbončice s kulinaričnimi prigrizki, ki so slavospev bučam in bučnemu olju. Najprej degustacija treh različnih olj, kjer boste spoznali razliko med hladno stiskanim in toplo stiskanim bučnim oljem, pa razliko med olji iz različno mletih semen – od teh, ki jih meljejo na kovinski valj, do teh, ki so zmleta na kamnu.

Možnosti uporabe bučnih semen in bučnega olja v gastronomiji so ogromne. Nekaj jih Kocbekovi predstavijo svojim gostom. Zelo ponosni so na bučno rolado, za katero pravijo, da je božanska. Gre za tipično lokalno jed po klasičnem receptu, ki jo je Gorazdova mama dodelala po svoje. Namesto moke uporabljajo bučna semena. Dodajo še bučno olje, ki rolado obarva zelenkasto, in kislo smetano.

jed v Oljarni Kocbek
Foto: arhiv Oljarna Kocbek

Poleg postrežejo testenine z bučnimi semeni in kruhke s priljubljenim namazom iz skute, kisle smetane, bučnega olja, mletih bučnih semen, soli ter malo nasekljane sveže čebule. Za posladek poskrbijo peciva iz bučnih semen, na koncu pa vas pričaka še bučni makron. Te izdelujejo v Višji gostinski šoli v Mariboru.

Po koncu tega pet-zvezdičnega doživetja gostje radi posedijo in uživajo ob plavalnem ribniku s kozarcem odličnega lokalnega vina ali penine. Najraje nazdravijo z Zlato Radgonsko Rose penino, Extra suho Selection Radgonske gorice penino ali pa s kozarcem vina Marof Breg Cuvee.