Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

O vinskih sortah v Sloveniji

 

V deželi rebule, šipona, malvazije in modre frankinje

Ste za chardonnay, sauvignon, modri pinot ali bordojsko zvrst cabernet sauvignona in merlota?

Vse našteto znajo slovenski vinarji pridelati v presneto dobri izvedbi. Nenazadnje smo si z mednarodnimi sortami renski rizling, chardonnay, sivi pinot, traminec in modri pinot »na ti” že od leta 1822, ko jih je v vzorčni vinograd na Meranovem, na obronkih Pohorja južno od Maribora posadil nadvojvoda Janez.

Vinograd
Foto: Sara Mikac

Mednarodno ali lokalno?

Mednarodne sorte pri nas niso zadnji krik mode, lokalne sorte so na pohodu.

Mednarodne sorte so z nami so že skoraj 200 let, prilagodile so se našim krajem in pokazale regionalne specifike. Mnogim vinarjem še vedno predstavljajo jedro pridelave. A debate vinoljubov, časopisne stolpce ter vinske karte dobrih domačih in mednarodnih restavracij vse bolj zapolnjujejo lokalne vinske sorte.

Glede na relativno majhnost slovenskih vinogradov je 53 dovoljenih oziroma priporočenih sort velika številka, ki lahko pomeni blagoslov ali pa prekletstvo. A časi so takšni, da bolj tisto prvo.

Vino
Foto: Tomo Jeseničnik

Bele sorte Slovenije

Bele sorte predstavljajo 70% slovenske pridelave.

Istrska malvazija (malvazija) je prva bela sorta Slovenske Istre in stara sorta Vipavske doline. Odlikujejo jo zmerne kisline, krepkejše telo in dokaj aromatična cvetica, ki spominja na suhe marelice in žajbelj. Slogovno daje zelo različna vina – od svežih suhih, v lesu zorjenih, oranžnih in sladkih. V Vipavi, pa tudi v Brdih, se vse bolj uporablja za premijske zvrsti.

Prvi zapisi o rebuli izvirajo že iz 14. stoletja. Skoraj pozabljeno sorto so briški vinarji dvignili na piedestal in iz nje naredili kraljico svojih vinogradov, kar vsako leto obeležijo z mednarodnim dogodkom »Brda, home of rebula”. Je tudi stara sorta Vipavske doline, kjer postaja vse pomembnejša. Rebulo odlikujejo nižja alkoholna stopnja, izdatna vsebnost kislin ter nežna cvetica, ki spominja na limono, janež, suhe začimbe. Odlično izraža rastišče.

Rebulo uporabljajo za peneča vina, enostavnejša suha vina iz nerjavnih sodov, v lesu zorjena sortna vina, za krepke zvrsti s chardonnayjem ali ostalimi lokalnimi sortami, za oranžna vina, čudovita sladka vina.

Prastara sorta šipon, ponos Štajerske, dela družbo tamkajšnjim vinogradnikom že vsaj 1000 let. Še posebej dobri šiponi prihajajo iz vasi Jeruzalem in iz celotnega podokoliša Ljutomer-Ormož, zadnje čase pa daje izjemne rezultate tudi v strmih Halozah. Odlikuje ga visoka vsebnosti kislin, nižja alkoholna stopnja ter nežna cvetica, ki zna, kadar je grozdje popolnima zrelo, dišati po sočnih hruškah. Kadar pa se na njem nabere žlahtna plesen, lahko daje sladka vina, ki sodijo v sam svetovni vrh.

Legenda pravi, da je sorta šipon dobila ime med francosko zasedbo v začetku 18. stoletja. Francozi so poskušali vino in momljali: »C’est si bon, si bon …” (»To je tako dobro), kar so domačini slišali kot šipon …

Šipon in rebula sta sorti, odgovorni za največ visokih slovenskih platinastih in zlatih medalj, pa tudi regionalnih in mednarodnih trofej na najpomembnejšem ocenjevanju vin na svetu – Decanter World Wine Awards (DWWA) .

Na DWWA 2019 sta za tri izmed štirih najbolje ocenjenih slovenskih vin poskrbela prav rebula in šipon.

Avtohtoni zelen in pinela sta specialiteti Vipavske doline. Zelen je po 2. svetovni vojni skoraj izumrl, sedaj pa ta sorta z izdatno nizko alkoholno stopnjo, tipično okrog 11%, in pikantnimi notami suhih mediteranskih zelišč ter suhih marelic, vse bolj pridobiva na veljavi.

ZDAJ JE ČAS.

Za nazdravljanje odličnosti.

Moja Slovenija

Rdeče sorte slovenskih vinogradov

Poznate okus sort refošk, žametovka, modra frankinja? Slovenski vinarji jim vse bolj zaupajo.

Med rdečimi gre prva omemba robustnemu refošku, ki je odgovoren za skorajda vsa rdeča vina Slovenske Istre in Krasa, kjer na rdeči zemlji daje vino teran. Globoka barva in visoke kisline sta njegova aduta. Zaradi robustnosti se ga večina popije v regiji, a če lahko dobi 94 PP (Parkerjevih točk), potem vemo, da je njegov domet visok!

Žametovka (tudi žametna črnina ali modra kavčina) je druga najpogostejša rdeča sorta Slovenije. Je prastara avtohtona sorta, ki izvira z Dolenjske, in daje lahka vina visokih kislin ter nežnih barv. Večina jo konča v enostavnih lokalnih vinih kot so cviček, Metliška črnina in rdeči Bizeljčan. V zadnjem času dobiva precej žlahtnejšo vlogo kot surovina za zelo dobra peneča vina z Dolenjske. Tudi najstarejša trta na svetu, mariborska Stara trta , je sorte žametovka.

Novembra 2016 je med slovenskimi vinarji završalo. Skupina nemških znanstvenikov je razglasila, da je modra frankinja z veliko verjetnostjo slovenska avtohtona sorta in da je bila »spočeta” v okolici Slovenskih Konjic. Vinarji, ki imajo posajeno modro frankinjo, so dobili dodaten zagon. Še posebej Posavci, kjer so posajene tri četrtine te sorte, kakovost vin pa se opazno dviguje. Najboljši primerki zorijo v lesenih sodčkih in so globokih barv, cvetica pa spominja na zrele rdeče in črne sadeže, suhe začimbe in črni poper.

Rdeča trta
Foto: Vid Ponikvar, Sportida d.o.o.

Za raziskovalce - posebnosti

Omenimo še lokalne posebnosti, ki pa (še) niso popularne. Nevtralna kraljevina ostaja temelj za vino cviček in belokranjsko belo. Avtohtona ranina daje lažja in nežna vina na Štajerskem. Rumeni plavec zaradi izjemno visokih kislin pridobiva na veljavi kot komponenta za peneča vina na Bizeljskem. Vitovska grganja pridobiva simpatije, še posebej na Krasu kot oranžno vino. Ranfol, nekoč najbolj razširjena sorta na Štajerskem, zaradi svoje nevtralnosti tone v pozabo. Avtohtone klarnice, ki raste na Vipavskem, je vsega tri hektare za cel svet!

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Kulinarične čarovnije globoko v horjulski hosti

Domače jedi s skandinavskim pridihom in v sozvočju z naravo.

Preberite več

Lov za istrskim zlatom

Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.

Preberite več

Na burji

Inovativni okusi soli kot butični dodatek k jedem.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več