Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Sonaravno vino

 

Ne le moda, način življenja

Kaj pomeni, da je vino pridelano na sonaraven način?

Če ste vinski entuziast, potem ste v zadnjih letih nedvomno že zavili v kakšen hip vinski bar večjega svetovnega mesta, kjer ponujajo izključno vina, ki so narejena na sonaraven način. Ob pogledu na vinsko karto ste zagotovo opazili tudi kakšnega slovenskega vinarja, saj jih je mnogo v sami svetovni špici pri pridelavi vin na sonaraven način. Vam je natakar začel razlagati o ekoloških in biodinamičnih vinarjih ter oranžnih, jantarnih ali naravnih vinih? Kaj torej pomeni izraz, da je vino pridelano na sonaraven način?

Pri pridelavi vina na sonaraven način gre za filozofijo in način življenja, ki temelji na ljubečem in spoštljivem odnosu do narave, vina in ljudi. Vinograd ni samo izolirana industrijska enota, temveč je del naravnega ekosistema z vsemi mikrobiološkimi, rastlinskimi in živalskimi komponentami. Gre za celosten odnos do narave. Sonaravni vinarji želijo vino pridelati na način, ki omogoča vzdržno in trajnostno kmetovanje.

Vino
Foto: Jošt Gantar

Celosten odnos do narave in čim manjši poseg človeka

Kako je to videti v praksi?

Osnovno vodilo sonaravnega vinogradništva je čim manjši poseg človeka v vinogradu kot tudi v kleti. Pri zaščiti vinske trte so možnosti zelo omejene in kemičnih preparatov skoraj ne boste našli. Nekateri vinarji pa uporabljajo samo doma narejene preparate iz kamilic, kopriv, morskih alg in čaja. Namakanja in zalivanja vinogradov ni. Pridelki so zmerni, tudi nizki, grozdje okusnejše, trgatev pa poteka ročno, ne mehansko.

Podobno je v kleti. Če Evropska unija dovoli sedemdeset skupin različnih preparatov in aditivov, ki jih vinarji lahko uporabljajo pri kletarjenju, tega pri vinarjih, ki delajo na sonaraven način, ne boste našli. Ne dodajajo niti sladkorja, kislin, encimov, taninov, beljakovin itd. Uporabljajo le lokalne kvasovke iz vinograda in ne selekcioniranih. Spontana fermentacija je pravilo. Alkoholno vrenje poteka brez kontrolirane temperature. Vina so praviloma nefiltrirana. Žvepla se uporablja minimalno, običajno samo malo pred stekleničenjem, nekateri vinarji pa še tega ne. Glede dolžine maceracije – stika mošta s kožicami grozdnih jagod, časa staranja v lesenih sodih oz. sodih iz nerjavečega jekla ali amforah, ni jasnih kriterijev in so prepuščena navdihu ter filozofiji vinarjev. Vinarji lahko svoj sonaravni pristop potrdijo s certifikatom za integrirano, ekološko ali biodinamično pridelavo. Med slednjimi je najbolj znan Demeter.

Sonaravno ni nujno ekstremno

Želite razširiti svoje obzorje arom in okusov?

Vina, pridelana na sonaraven način, lahko na vonj in okus delujejo zelo podobno kot vina, ki so pridelana klasično. Primeri tovrstnih biodinamičnih vin izjemne kakovosti so recimo vina iz bordojske hiše Ch. Palmer, cristal iz šampanjske hiše Roederer ali pa bela vina iz alzaške hiše Zind-Humbrecht. Po drugi strani pa obstaja lepo število vin, pridelanih na sonaraven način, ki odpirajo popolnoma novo paleto arom in okusov.

ZDAJ JE ČAS.

Za okušanje ljubezni.

Moja Slovenija

Oranžna revolucija zamejskih Slovencev

Iz Gruzije v zamejsko Oslavje

Posebno poglavje so oranžna ali jantarna vina, ki so po navadi pridelana na sonaraven način. Gre za bele sorte, ki so pridelane na način za rdeča vina – s podaljšano maceracijo. Svetovno najbolj znana promotorja oranžnih vin, ki sta odgovorna za t.i. oranžno revolucijo, sta slovenska zamejca Joško Gravner in Stanko Radikon, ki prihajata iz Oslavj v Italiji. V 90. letih prejšnjega stoletja se je Gravner odpravil v Gruzijo, rojstno deželo vina, kjer so vino tradicionalno macerirali v glinenih posodah oz. amforah – kverih. Gravner je amfore pripeljal iz Gruzije, in čeprav se mu jih je večina med prevozom razbila, uspešno začel novo vinsko poglavje. V istem času se je na Štajerskem staranja v glinenih posodah lotil tudi Božidar Zorjan. Danes oranžna vina pridelujejo povsod po Sloveniji in med njimi je tudi veliko najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih vinarjev, kot denimo Movia, Kabaj, Batič, Burja in Marjan Simčič.

Trgatev
Trgatev
Foto: Dean Dubokovič

Sonaravna vina so pomemben del slovenske gastronomije

V Hiši Franko, 38. najboljši restavraciji na svetu, postrežejo zgolj z vini sonaravne pridelave.

Vina, pridelana na sonaraven način, boste našli v mnogih vrhunskih slovenskih restavracijah. Poleg že omenjene Hiše Franko, ene najboljših restavracij s seznama San Pelegrina 50 Best restaurants, kjer gostom postrežejo zgolj sonaravna vina, jih k vrhunski kulinariki postrežejo v restavraciji pri Lojzetu, najboljši restavraciji v Sloveniji po izboru vodiča Gault & Millau 2020, restavraciji Strelec, JB-ju in drugih. Široko paleto tovrstnih vin ponujajo tudi v slovenskem tapas in vinskem baru v središču Ljubljane – TaBaru in domačiji Novak v Dvoru pri Žužemberku.

Sommelier Valter Kramar
Valter Kramar, Hiša Franko
Foto: Suzan Gabrijan, arhiv Hiša Franko

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Pri napojenem medvedu

Mesni izdelki, ki pričarajo pristen stik z naravo in neokrnjene okuse.

Preberite več

Kulinarične čarovnije globoko v horjulski hosti

Domače jedi s skandinavskim pridihom in v sozvočju z naravo.

Preberite več

Domačija med gozdom in reko

Družinska domačija, ki postreže s sezonskimi, domačimi, lokalnimi in pristnimi dobrotami.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več