Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Vinorodna dežela Posavje

 

Podajte se na manj prehojene vinske poti vinorodne dežele Posavje

Spoznajte odlične penine, vse boljše roséje in izven serijska sladka vina.

Najmanjša slovenska vinorodna dežela Posavje, ki je dobila ime po reki Savi, se deli na tri vinorodne okoliše: Dolenjsko, Bizeljsko – Sremič in Belo krajino.

Vinorodna dežela Posavje
Vinogradi nad Krškim
Foto: Andrej Tarfila
Dolenjska ima na vsega 1.460 hektarjih, kar 7.500 pridelovalcev vina, kar je trikrat več, kot jih ima Avstralija.

Z griči posejan vinorodni okoliš ima 7.500 pridelovalcev vina. Med njimi je velika večina ljubiteljskih pridelovalcev, kar se odraža v številnih, po vinogradih posejanih, simpatičnih zidanicah. To so male lesene ali zidane hiške, kjer domačini na nekaj arih vinogradov pridelajo vino za svojo družino in prijatelje.

Vinorodni okoliš Bizeljsko - Sremič

V deželi repnic – v mivko ročno vkopanih kleti.

Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremič je dobilo ime po dveh pomembnih vaseh, ki ležita na jugovzhodu Slovenije. Na zahodu okoliš meji na dolenjski vinorodni okoliš, na vzhodu na reko Sotlo, po kateri tudi poteka meja s Hrvaško. Klima je celinska s panonskimi vplivi. Zime so hladne, poletja pa topla in v zadnjih letih tudi vedno bolj vroča. Vinogradi se razprostirajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri. Prst je zelo raznolika. Prevladuje lapornata in apnenčasta podlaga, na njej pa peščena prst, pomešana z ilovico. Glavnino pridelave predstavljata Beli in Rdeči Bizeljčan. Gre za pitni, lahkotni in osvežujoči zvrsti. V zadnjem času je vedno več poudarka na sortni modri frankinji, ki kaže zelo dobre rezultate. Poskusite lahko tudi odlične penine , ki imajo na Bizeljskem dolgo tradicijo. Poleg chardonnayja in modrega pinota, boste v peneči obliki našli tudi lokalno posebnost – belo sorto rumenega plavca.

Posebnost okoliša so repnice, v mivko ročno vkopane kleti. Najstarejše med njimi so starejše od 200 let in še vedno služijo kot prostor za shranjevanje steklenic ali pa so preurejene v unikatne degustacijske prostore.

Bistrica ob Sotli

Foto: Amadej Knez

Vinorodni okoliš Dolenjska

Od zidanice do zidanice.

Vinorodni okoliš Dolenjska je najhladnejši okoliš v Sloveniji. Ima celinsko podnebje z alpskimi in subpanonskimi vplivi, z zelo mrzlimi zimami in toplimi poletji. Geološka sestava tal je na Dolenjskem zelo raznolika, saj lahko tu najdemo vse od skrilavca, peščenjaka in laporja do prevladujočih apnencev in dolomitov. Dolenjska je najbolj znana po cvičku, lahkotnem rdečkastem vinu z nizko alkoholno stopnjo in značilno cvetico po rdečem jagodičevju. Poleg cvička se vedno več naprednih vinarjev odloča za pridelavo sortnih vin, predvsem iz modre frankinje in sauvignona. V zadnjem času Dolenjska doživlja preporod z roséji, odličnimi penečimi vini, narejenimi po klasični metodi iz avtohtone žametovke , chardonnayja in modrega pinota.

Dolenjska
Vinji vrh na Dolenjskem
Foto: Andrej Tarfila

Vinorodna dežela Bela krajina

Najmanjši vinorodni okoliš, a z največjim srcem.

Bela krajina je najmanjši slovenski vinorodni okoliš. Leži v jugovzhodnem delu Slovenije med hribovjem Gorjanci in reko Kolpo, po kateri poteka meja s Hrvaško. Je najtoplejši posavski okoliš s celinskim, subpanonskim podnebjem in mediteranskimi vplivi. V geološki sestavi prevladujeta apnenec in dolomit, prisotni pa so tudi rdeča ilovica, fliš, peščenjaki in laporji. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino.

V Beli krajini pridelujejo različne sloge vin. Tradicionalno se je največ proizvedlo lahkotne in pitne zvrsti Belokranjec (belo) in Metliška črnina (rdeče). V zadnjem času pa je več poudarka na sortnih vinih, kjer med belimi sortami po kvaliteti izstopa rumeni muškat. Med rdečimi sortami postaja vse bolj pomembna modra frankinja . Posebnost okoliša so predikatna vina, pri katerih s pomočjo žlahtne gnilobe pridelajo sladka vina, ki po kakovosti sežejo v sam svetovni vrh in imajo več desetletni potencial staranja. V Beli krajini so leta 1986 pod taktirko dr. Julija Nemaniča, takratnega enologa v Kmetijski Zadrugi Metlika, pridelali prvo ledeno vino v Sloveniji.

Bela krajina
Bela krajina
Foto: Jošt Gantar

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Lov za istrskim zlatom

Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.

Preberite več

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Domačija med gozdom in reko

Družinska domačija, ki postreže s sezonskimi, domačimi, lokalnimi in pristnimi dobrotami.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več