V deželi repnic – v mivko ročno vkopanih kleti.

Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremič je dobilo ime po dveh pomembnih vaseh, ki ležita na jugovzhodu Slovenije. Na zahodu okoliš meji na dolenjski vinorodni okoliš, na vzhodu na reko Sotlo, po kateri tudi poteka meja s Hrvaško. Klima je celinska s panonskimi vplivi. Zime so hladne, poletja pa topla in v zadnjih letih tudi vedno bolj vroča. Vinogradi se razprostirajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri. Prst je zelo raznolika. Prevladuje lapornata in apnenčasta podlaga, na njej pa peščena prst, pomešana z ilovico. Glavnino pridelave predstavljata Beli in Rdeči Bizeljčan. Gre za pitni, lahkotni in osvežujoči zvrsti. V zadnjem času je vedno več poudarka na sortni modri frankinji, ki kaže zelo dobre rezultate. Poskusite lahko tudi odlične penine , ki imajo na Bizeljskem dolgo tradicijo. Poleg chardonnayja in modrega pinota, boste v peneči obliki našli tudi lokalno posebnost – belo sorto rumenega plavca.

Posebnost okoliša so repnice, v mivko ročno vkopane kleti. Najstarejše med njimi so starejše od 200 let in še vedno služijo kot prostor za shranjevanje steklenic ali pa so preurejene v unikatne degustacijske prostore.

Od zidanice do zidanice.

Vinorodni okoliš Dolenjska je najhladnejši okoliš v Sloveniji. Ima celinsko podnebje z alpskimi in subpanonskimi vplivi, z zelo mrzlimi zimami in toplimi poletji. Geološka sestava tal je na Dolenjskem zelo raznolika, saj lahko tu najdemo vse od skrilavca, peščenjaka in laporja do prevladujočih apnencev in dolomitov. Dolenjska je najbolj znana po cvičku, lahkotnem rdečkastem vinu z nizko alkoholno stopnjo in značilno cvetico po rdečem jagodičevju. Poleg cvička se vedno več naprednih vinarjev odloča za pridelavo sortnih vin, predvsem iz modre frankinje in sauvignona. V zadnjem času Dolenjska doživlja preporod z roséji, odličnimi penečimi vini, narejenimi po klasični metodi iz avtohtone žametovke , chardonnayja in modrega pinota.

Najmanjši vinorodni okoliš, a z največjim srcem.

Bela krajina je najmanjši slovenski vinorodni okoliš. Leži v jugovzhodnem delu Slovenije med hribovjem Gorjanci in reko Kolpo, po kateri poteka meja s Hrvaško. Je najtoplejši posavski okoliš s celinskim, subpanonskim podnebjem in mediteranskimi vplivi. V geološki sestavi prevladujeta apnenec in dolomit, prisotni pa so tudi rdeča ilovica, fliš, peščenjaki in laporji. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino.

V Beli krajini pridelujejo različne sloge vin. Tradicionalno se je največ proizvedlo lahkotne in pitne zvrsti Belokranjec (belo) in Metliška črnina (rdeče). V zadnjem času pa je več poudarka na sortnih vinih, kjer med belimi sortami po kvaliteti izstopa rumeni muškat. Med rdečimi sortami postaja vse bolj pomembna modra frankinja . Posebnost okoliša so predikatna vina, pri katerih s pomočjo žlahtne gnilobe pridelajo sladka vina, ki po kakovosti sežejo v sam svetovni vrh in imajo več desetletni potencial staranja. V Beli krajini so leta 1986 pod taktirko dr. Julija Nemaniča, takratnega enologa v Kmetijski Zadrugi Metlika, pridelali prvo ledeno vino v Sloveniji.