Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Vinorodna dežela Primorska

 

Primorska je najtoplejša vinorodna dežela

Njena priljubljenost je strmo zrastla takoj po osamosvojitvi leta 1991 in od takrat se le še vzpenja.

Prav vsi štirje vinorodni okoliši Primorske – Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra čutijo manjši ali večji vpliv Sredozemlja.

Goriška brda
Goriška brda
Foto: Tomo Jeseničnik

Vinorodni okoliš Brda

Na pol poti med Alpami in Mediteranom.

Primorska je najtoplejša vinorodna dežela Slovenije in obenem najbolj popularna med vinoljubi. Če so ob lepem vremenu povzpnete na razgledni stolp v Gonjačah, boste doživeli enega najlepših vinskih razgledov na tem planetu. Brda na vaši dlani, na jugu lesk iz Tržaškega zaliva, na severozahodu zasneženi alpski vrhovi. Vinorodni okoliš Brda uživa tako v vplivu Alp kot vplivu Sredozemlja. Vina so zato krepka, a živahna in dolgoživa. Resda so si briški vinarji sloves ustvarili z odličnimi belimi zvrstmi na temelju chardonnayja in rebule ter rdečimi zvrstmi na temelju merlota in cabernet sauvignona, toda zadnje čase je vse več poudarka na njenem veličanstvu – rebuli . Vinarji kar tekmujejo, kdo bo iz te, na prvi pogled skromne, sorte izvlekel čim več. In verjemite, samo nebo je meja. Poskusite kozarec vrhunske rebule – okus, vonj … Doživetje, ki ga boste še dolgo pomnili.

Naj še namignemo, četudi so Brda so topel okoliš, Brici pridelujejo odlične penine!

Novice z okusom

Prejemajte gastronomske zanimivosti, novosti, dosežke in priložnosti v svoj e-poštni predal!

Vinorodni okoliš Vipavska dolina

»Pri nas Mediteran čutimo, čeprav ga ne vidimo."

Vipavska dolina je ta hip najbolj dinamičen vinorodni okoliš v Sloveniji. Pika! Resda sta merlot in sauvignon najbolj razširjeni sorti, ki dajeta prav dobre, tudi odlične rezultate, a nekoliko bolj avanturistično usmerjeni vinarji so se vrnili k starim sortam, ki so v Vipaski dolini že stoletja: rebula, istrska malvazija, pinela, avtohtoni zelen in celo laški rizling. Na novo odkrivajo njihove lastnosti in jih zvrščajo v do sedaj še nevidene zvrsti. Vipavska dolina dobiva povsem novo, sebi lastno, avtentično podobo, ki v svetu nima primerjave. Obenem pa je tu še dišeči, pikantni zelen, ki raste le v Vipavski dolini.

Vipavska dolina se razprostira med hladnim Trnovskim gozdom na severu in Krasom na jugu. Že stoletja je znana bo pridelavi vina in sadja, še posebej breskev, marelic in češenj. Dolina je na zahodu odprta proti Sredozemskemu morju, topel vpliv Mediterana, ki se manifestira v obliki oljk, lovorja in kakijev, pa sega globoko v dolino.

Vipavska dolina

Foto: Nea Culpa d.o.o.

Vinorodni okoliš Kras

Povsem možno je, da so vina s Krasa opevali že v času Plinija starejšega (23–79).

Plinij je v svojih zapisih častitljivo starost 87 let, ki jo je doživela Julija Avgusta (Livia Drusilla), žena cesarja Avgusta, pripisoval ravno uživanju pucinskega vina.

Vinorodni okoliš Kras je z 578 hektarji vinogradniških površin najmanjši okoliš na Primorskem. Vinogradi se razprostirajo na apnenčasti kraški planoti med 200 in 400 metri nadmorske višine. Značilna kraška prst je rdeča zemlja (terra rossa), ki je zelo bogata z železovimi oksidi.

Kras leži med Jadranskim morjem in najbolj vzhodnim delom Alp. Ima zmes celinskega in submediteranskega podnebja z jasnimi alpskimi vplivi. Posledica lege sta, v hladnem in suhem vetru, burja, ki piha iz celine, ter, za vinorodno deželo nenormalna, visoka raven padavin, kar pa zaradi ugodne letne razporeditve padavin in vodoprepustne prsti, ni problematično. Tradicionalno gojitveno obliko kraški latnik (pergola), ki je znana predvsem po velikih količinah pridelka, je v veliki meri že nadomestila gojitvena oblika guyot, kar je vplivalo tudi na dvig kakovosti.

Na Krasu je vinski kralj teran, ki se ga prideluje iz rdeče sorte refošk, in zavzema kar tri četrtine vseh posejanih vinogradov. Teran je vino globoke rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zmernih ali nižjih alkoholnih stopenj in visokimi kislinami. Zanj so značilne arome rdečega jagodičevja. Med belimi sortami izstopata istrska malvazija in avtohtona vitovska grganja.

Kraška trta
Kraška trta
Foto: Iztok Medja

Vinorodni okoliš Slovenska Istra

Kjer vinogradi gledajo morje.

Ob Jadranskem morju, med Italijo in Hrvaško, leži s soncem najbolj obsijani in najtoplejši slovenski vinorodni okoliš, Slovenska Istra. Vinogradi se razprostirajo od 250 metrov nad morjem pa vse do obale. Istra ima milo sredozemsko podnebje. Ob obali pade med 900 in 1000 mm padavin, v notranjosti pa tudi do 1.300 mm. Prst je sestavljena iz fliša, ki ima primesi peščenjaka in laporja.

V Istri je najbolj zastopana rdeča sorta refošk, ki predstavlja več kot 45 odstotkov vseh posajenih vinogradov. Refošk daje vino z globoko vijolično barvo, srednje polnim in polnim telesom, visokimi kislinami in značilnimi aromami rdečega in črnega sadja ter pikantnih not. Odlično uspevajo tudi mednarodne sorte cabernet sauvignon in merlot ter v zadnjem času tudi syrah.

Med belimi je najpomembnejša sorta istrska malvazija, ki je zasajena na več kot 30 odstotkih vinogradov. Aromatična sorta, z nižjimi ali zmernimi kislinami ter značilnimi aromami po akaciji in rumenem sadju, bo v poletnih mesecih idealen partner kašnega morskega krožnika. Nekateri pridelovalci malvazijo tudi starajo v lesu ali z daljšo maceracijo pridelujejo oranžno vino. V Istri poleg malvazije gojijo tudi chardonnay, sivi pinot in rumeni muškat.

Istra
Slovenska Istra
Foto: Jaka Ivančič

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Domačija med gozdom in reko

Družinska domačija, ki postreže s sezonskimi, domačimi, lokalnimi in pristnimi dobrotami.

Preberite več

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Pri napojenem medvedu

Mesni izdelki, ki pričarajo pristen stik z naravo in neokrnjene okuse.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več