Zavrtite čas nazaj in praznujte po gorenjsko

Zveni po praznikih

Doživite praznični čas ter slovensko tradicijo na pristni gorenjski domačiji iz Prešernovega časa.

Fletna Gorenjska

Na Gorenjskem je bilo za praznike že od nekdaj veselo in del tega prazničnega vzdušja boste začutili tudi na tem edinstvenem doživetju. Očarljivo blejsko podeželje vas bo prevzelo, ko se boste v kočiji s tradicionalnim fijakerjem peljali proti domačiji. Gospodar Sodarjeve domačije, oblečen v tradicionalno oblačilo iz 19. stoletja, vas pričaka pri cerkvici svetega Lenarta v Bodeščah pri Bledu. Gotska cerkev iz prve polovice 15. stoletja se je vse do danes ohranila v skoraj nespremenjeni obliki. Najbolj je znana po svojih poslikavah. Po ogledu cerkvice se z lanternami skupaj napotite k avtentični gorenjski domačiji, ki šteje že več kot 500 let.

Vas Bodešče je prijazna in slikovita vas le tri kilometre od Bleda, slovenskega alpskega bisera. Tam vas prijazno sprejme hišna gospodarica, tudi ona v tipičnem oblačilu izpred dveh stoletij. Skupaj nazdravite prazniku z domačim žganjem, ki ga gospodar prinese iz tabernaklja in z domačim kruhom, naravnost iz krušne peči. Na njem pa domača zaseka ali pa skuta z lokalnimi zelišči.

V prijetnem avtohtonem ambientu vam ta domači pričarajo praznični čas in za nekaj ur postanete del družine ter njenega slavja. Skupaj boste poslušali in zapeli, najraje triglasno, ljudske viže, kot so Jamniško, Živela je ena deklica, Hribčki ponižajte se, Blejsko deklico, Perice in druge praznične pesmi. V večini slovenskih krajev, tudi na Gorenjskem, je bilo najbolj pogosto triglasno petje: glavna melodija, bas in spremljevalni zgornji glas. Ko se je želel dober pevec izkazati, pa je zapel na “iber” ali “tretko,” ki je najvišji spremljevalni glas. Zaplesali boste tudi tradicionalne plese in začutili čarobnost praznikov na Gorenjskem.

Ko zadiši po domačih dobrotah

Ko zazveni po praznikih, ne manjka tudi tradicionalnih domačih jedi in pijače ter zanimivih zgodb iz lokalnega okolja. Praznične dobrote na Gorenjskem so se razlikovale od vsakdanje kulinarike, ki je bila preprosta in skromna. Vsakdanji jedilnik v Prešernovem času je med drugim vseboval ajdove žgance zabeljene z maslom ali slanino, poleg tega sta bila na jedilniku še kisla repa ali zelje ter fižol, ješprenj, krompir in polenta. Vse sestavine, ki so jih uporabljali za pripravo jedi, so v večini pridelali kmetje sami.

Praznične jedi so se od vsakdanjih razlikovale tako po uporabljenih sestavinah kot tudi po načinu priprave. Za praznike ni smelo manjkati meso, svinjska pečenka, klobase ipd., orehova potica, uporabljala se je pšenična moka, pekle in cvrle so se različne dobrote. Na doživetju pripravijo hrano po recepturi svojih babic iz sestavin, ki jih pridobijo na sosednji kmetiji.

Postregli vam bodo z ješprenjem in domačo prekajeno klobaso ter z refoškom ali rebulo. Poleg bo nekdaj tako pogosti domači jabolčnik ali čaj iz zelišč, nabranih na gorskih planotah, ali krhlova oz. hrušova voda. Slednje, kompot iz suhih tepk ali jabolčnih krhljev, so nekdaj zelo pogosto kuhali. Na mizi ne bo manjkala niti domača potica, ravno spečena v krušni peči in nadevana z orehi ali skuto in pehtranom.

Za piko na i poskrbijo “ta zmedeni flancati“, ki jih pripravljajo iz kvašenega testa, v božičnem času pa postrežejo še z medenjaki ali orehovimi rogljički. Gostje doživetje zaključijo s šilcem zeleno obarvanega domačega žganja Bolznar. Tega kuhajo iz tepk ali mešanega sadja nato pa v njem približno dva meseca namakajo dišečo perlo, za katero verjamejo, da je zdravilna.