Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
V Sloveniji je čokolada doma že od 19. stoletja, danes njene izvirne različice ustvarjajo butične čokoladnice.
V različne oblike čokoladnih dobrot vključujejo lokalno posebne sestavine, kot so solni cvet s Piranskih solin, tartufi, bučna semena, oljčno olje, med, zelišča, gozdni sadeži, slovenska vina in druga presenečenja.
Slovenska čokolada je potovala na dunajski dvor. Cesar Franc Jožef ji je leta 1912 podelil častni naziv imperial.
Prvi stroj za izdelavo čokolade so konec 19. stoletja imeli redovniki trapisti iz Brestanice, najboljše čokoladne mojstrovine pa današnje čokoladnice večinoma izdelujejo ročno in butično. Poleg čokoladnih tablic in kroglic z različnimi dodatki in polnili izdelujejo pralineje, trufle in različne izvirne oblike.
V krajih s sladkimi zgodbami iz preteklosti čokoladnice vsako leto predstavljajo svoje najboljše izdelke.
Posamezne čokoladnice oživljajo in nadaljujejo zgodbe iz preteklosti, druge navdušujejo z novimi načini širjenja čokoladnih zgodb v okolje. Slovenska zgodovina čokolade je povezana z delovanjem različnih samostanskih redov, ki so na slovensko podeželje prinesli tedaj nova znanja in veščine. Med posavskimi gradovi je tudi grad Rajhenburg, na katerem so trapisti začeli s prvo serijsko proizvodnjo čokolade v Sloveniji. Blizu Radovljice, mesta čebelarstva in številnih sladkosti, je tovarna najbolj razširjene slovenske čokolade Gorenjka, v mestu pa se vsako leto odvija tudi največji festival čokolade v Sloveniji. Blizu Maribora je izvirni glamping s čokoladnimi doživetji.
Čokoladice s cesarjevim nazivom Imperial so del okusov Posavja. Na gradu Rajhenburg poleg čokolad poiščite tudi čokoladno vino.
Ob samostanu v Olimju je čokoladnica, kjer se pred vašimi očmi pretaka čokolada. V bližnjem Podčetrtku prirejajo Festival vina in čokolade.
V zgodovinskem mestu Radovljica je aprila največji festival čokolade v Sloveniji. Blizu že od leta 1922 deluje tovarna čokolade.
Del septembrskega festivala sladic v Kopru je vsako leto tudi Dežela čokolade – predstavitev domačih in tujih čokoladnic.
V Mariboru, kjer lahko najdete tudi zanimive čokoladne delavnice, je marca mednarodni festival Čili in čokolada.
Posebnosti čokoladnice Teta Frida lahko odkrivate kot gost prve čokoladne vasi na svetu – glampinga s čokoladnimi doživetji.
Značilna živila, na katera smo v Sloveniji ponosni, zlahka najdemo v najrazličnejših izvirnih kombinacijah.
Vsako območje Slovenije – Alpska, Mediteranska in Kraška, Termalno Panonska Slovenija in Osrednja Slovenija z Ljubljano – je znano po kakšnih tipičnih sestavinah jedi. Mnoge lahko najdete v čokoladi, čeprav jih tam ne bi pričakovali. Morda jih v različici s čokolado odkrijete tudi v ponudbi lokalne kulinarične znamke!
Foto: Boris Pretnar, arhiv Festival čokolade Radovljica
Ko izberete vrsto čokolade, izbirate še dodatke – od oreščkov, semen in sadja do začimb in na primer cvetnega prahu.
Da so izbrani čokoladni izdelki iz Slovenije, lahko pričajo dodane sestavine.
– Solni cvet s Piranskih solin, tartufi ali oljčno olje v čokoladi opozarjajo na Mediteransko in Kraško Slovenijo
– Bučno olje, bučna semena ali čebula ter različne vrste vina v pralinah spominjajo na Termalno Panonsko Slovenijo
– Sušeni gozdni sadeži ali okus značilnega sira v kombinaciji s čokolado vabijo v Alpsko Slovenijo
– Čokolada z okusom pehtranove potice ali s hmeljem opozarjata na posebnosti Ljubljane in Osrednje Slovenije
V čokolado so ujeti tudi okusi po najbolj značilni slovenski sladici – potici z orehovim, pehtranovim ali kakšnim drugim nadevom.
Nekatere čokoladnice imajo tudi lastne slaščičarne in kavarne ali pa so povezane z drugimi družinskimi dejavnostmi.
Med znamkami, ki so prve pisale nove čokoladne zgodbe Slovenije, so Čokoladni atelje Dobnik s prodajalnami, slaščičarnami, kavarnami v Žalcu, Celju, Mariboru in Ljubljani, Rustika s hišo čokolade v Ljubljani, Tramontana s trgovinico v Kopru, Rajska ptica s kavarno in slaščičarno v Ljubljani in Lucifer, čokoladnica s kavarno v Velenju.
Znamka z več lokali po Sloveniji in s čokoladno manufakturo v krajinskem parku Mariborsko jezero prireja tudi delavnice in degustacije
V čokoladnici, povezani s počitniško domačijo, ustvarjajo čokolado z okusi gibanice, jurke, traminca in drugih posebnosti Prekmurja.
Posebnost: gourmet čokolado izdelujejo na način od zrna do tablice – z lastno predelavo kakavovih zrn po tradicionalni metodi.
Čokohram v hotelu Kristal v Bohinju ponuja pokušino presenetljivih čokolad, med katerimi je tudi čokolada s sirom mohantom.
Ozrite se po lokalnih čokoladah, poiščite čokolade Okusi Slovenije ali pa izberite čokolade Sladkosti Slovenije z izbranimi motivi.
V vodnem mestu Atlantis v Ljubljani in v več zdraviliščih lahko s čokolado razvajate svojo kožo v savni ali na različnih tretmajih.
Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.
Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.
Preberite večDružinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.
Preberite večSpoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite večVodijo vas k čebelnjakom in čebelarjem, k medu, medenim jedem, pijačam in doživetjem inovativnega apiturizma.
Sol in solni cvet sta pridelana v tradicionalnih solinah na slovenski obali na prav tak način kot pred 700 leti.
Zaščitena označba porekla, geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost vam zagotavljajo pristnost!
Šparglji, tartufi, gozdni sadeži, zelišča in super solata kar s travnika so divja plat slovenske kulinarike.
Avtohtone sorte hmelja dajejo okus pivom sveta, lokalni pivovarji pa varijo pivo tudi z izvirnimi sestavinami
Dobrodošlice v Sloveniji izrekamo tudi z žganji, kot so brinjevec, slivovec, sadjevec, in z zanimivimi likerji.