Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Kozarec hladne poletne osvežitve

 

Priljubljene poletne pijače v Sloveniji

V Sloveniji imamo tipične letne čase. Pozimi se grejemo z domačimi čaji in drugimi toplimi napitki, poleti pa iščemo osvežujoče pijače, ki nas odžejajo in shladijo. Najbolj prijajo v senci, z rahlim vetrcem in dobro družbo. In s čim se odžejamo poleti?

Brez pomisleka bi vam verjetno vsak najprej omenil naravno pitno vodo. Ta je pri nas dosegljiva povsod. Doma iz pipe, v mestih iz posebnih pitnikov, v gorah iz izvirov in vodnjakov. Spodbujamo uporabo steklenic za večkratno uporabo, saj kot prva trajnostna država na svetu načrtno zmanjšujemo uporabo plastike in o tem izobražujemo tudi obiskovalce.

čista voda v Sloveniji
Foto: Ciril Jazbec

Voda pri nas je tudi zdravilna. V dveh zdraviliških mestih sta na voljo prav posebna vrelca. Iz Zdravilnega vrelca Radenci, na vzhodu države, je privrela prva mineralna voda, najbolj znana po znaku treh rdečih src. Nedaleč stran, v Rogaški Slatini, pa na površje bruha z minerali  (magnezij, kalcij, sulfati, hidrogenkarbonati) in drugimi elementi (CO2) bogata voda, ki zaradi svoje sestave blagodejno vpliva na telo in je dokazano zdravilna.

mineralna voda Donat Mg
Foto: Dražen Štader

Sirup, sok ali ledeni čaj?

Slovenci radi sami pripravljamo domače sokove in sirupe, pa tudi vedno bolj priljubljene domače ledene čaje.

Tradicija izdelovanja domačih sirupov je dolga, izbira okusov pa pestra in predvsem vezana na sadove letnih časov. Naši predniki so že poznali limonado in sirupe iz rastlin, ki jih je najti na vrtu ali bližnjem gozdu. Obirali so jagodičevje malin, borovnic, robid, ribeza in brusnic, jih namakali v vodi in skuhali v sirup ter za pitje zmešali z vodo. Ti recepti so v uporabi še danes, postopki pa se razlikujejo od gospodinje do gospodinje. Paleta okusov je izjemna, od že omenjenih pa do bezgovega sirupa in takih iz melise, mete, sivke in drugih začimbnic, pa iz listov vrtnic, cvetov regrata ali lipe in iz smrekovih vršičkov. Sadni sokovi so postali priljubljeni šele pred dobrimi stotimi leti, največkrat pa stiskamo jabolka. Jablane so namreč daleč najbolj razširjena vrsta sadnega drevja pri nas in danes imamo vsaj petdeset različnih sort. Pogost je tudi hruškov sok in pa grozdni v območjih, kjer raste vinska trta. Odžejamo se radi še s sokom iz jagod, borovnic, marelic, breskev in še bi lahko naštevali.

V zadnjem času radi posežemo po domačih ledenih čajih, ki so precej bolj preprosti za pripravo. Osnova je seveda čaj, največkrat zeliščni, ki ga mnogi Slovenci radi nabirajo in sušijo kar sami, kot so jih naučile babice in dedki. Ko je čaj skuhan in ohlajen, mu dodamo led in najrazličnejše sveže liste ali druge dodatke. V kozarcu ledenega čaja lahko najdete meto, meliso, sivko in druga zelišča, pogosto je dodan nariban ingver in kakšna kapljica limone. Ledeni čaj popestrimo tudi z jagodami, borovnicami ali drugim sadjem, včasih tudi s krhljem jabolka ali marelice.

nabiranje zelišč
Foto: Jošt Gantar

Fermentirane osvežitve

Še preden se je stiskalo sok, se je delalo jabolčni mošt. Velja za enega najstarejših kulturnih napitkov, poenostavljeno bi mu lahko rekli prevret jabolčni sok. Tega po različnih slovenskih koncih imenujejo drugače: jabolčnik, tukla, tolkec, tolkovec, tokc ali pa kar mošt. Ime tolkovec (in vse izpeljanke) je dobil zato, ker jabolk pred stisnjenjem niso mleli, ampak tolkli. Fermentacija jabolčnega vina je razširjena povsod, kjer rastejo jablane, te pa so pred več kot 2000 leti po Evropi širili Rimljani. V tujini to osvežilno alkoholno pijačo s približno 5 do 8 volumenskih odstotkov alkohola in veliko vitamina C poznajo kot cider.

Še eno fermentirano osvežilno pijačo gre omeniti. Kombuča je naravna pijača, ki nastane s fermentacijo pravega čaja in sladkorja in ne vsebuje alkohola. Ima nizko vsebnost sladkorja in je polna vitaminov. Uporaba, pa tudi pridelovanje kombuče v domači kuhinji, se je v zadnjem času zelo razširila. Na trgu so se pojavile tudi že prve slovenske kombučarne, na primer BeLife, Ayatana in Doctor Kombucha,ki ponujajo kombučo v različnih okusih.

koroški mošt
Foto: Tomo Jeseničnik

Slovenija je dežela kraft piva

Najbolj priljubljena in najstarejša alkoholna pijača na svetu zavzema pomembno mesto tudi pri nas. V zadnjem desetletju, ko se je zgodila prava revolucija v proizvodnji piva, skoraj ne moremo slediti številu novih kraft pivovarn. Še težje pa sledimo izjemni množici različnih stilov in okusov, ki jih dnevno varijo. Od nizkoalkoholnih piv mešanih fermentacij, t.i. kislih piv, do svetlih, rdečkastih in temnih ležakov in ale-ov, brez ali z dodatki smrekovih vršičkov, piranske soli in celo s čilijem, če jih naštejemo le nekaj. Vse to in še več lahko okušamo pri slovenskih mikropivovarjih Reservoir Dogs, Lobik, Barut, Maister,  Pelicon, Tektonik, Human Fish, Green Gold Brewing, HopsBrew, Ressel, Mali Grad,Loo-blah-nah in še bi lahko naštevali.

Kreativni koktajli

Svetovna klasika, koktajl z ginom in tonikom, je zelo priljubljena tudi v Sloveniji. Glede na tradicionalno pridelavo brinjevca nas to niti ne preseneča. Kraški brinjevec je naravno žganje z zaščitenim geografskim poreklom in pravzaprav edinstven proizvod v svetovnem merilu, saj se tehnološko razlikuje od pridelave podobnih pijač v tujini. Nastane iz ročno nabranih brinovih jagod in ga dvakrat destilirajo v bakrenih kotlih.

Delček tradicije in veliko zagnanosti pa sta botrovala, da je leta 2020 ljubljanska destilarna gina Broken Bones prejela nagrado za najboljši gin v Evropi za njihov londonski suhi gin, pri čemer je premagala tudi gin iz Velike Britanije.

nagrajeni gin Broken Bones
Foto: Broken Bones

Poleg Broken Bones imamo v Sloveniji še kar nekaj destilarn z odličnim ginom: Gin Brin, prvi slovenski kraft gin, Bratinov gin, Santei Gin, ki je bil prvi narejen iz lastnega vinskega destilata in vsebuje 19 zelišč s Krasa in Nanosa ter je resnično brezglutenski.

Omeniti gre tudi Karakter iz Bohinja in pa Monologue gin, ki ga pripravlja chef Tomaž Kavčič, prejemnik Michelinove zvezdice v letu 2020. Tudi Koglot gin, Limbaygin in GiniBee. Slednji izdelujejo tudi prvi in edini slovenski tonik brez sladkorja. V ponudbi je še nekaj lokalnih tonikov, vsak s svojimi posebnostmi. Ginu in toniku pa v poletnih mesecih, podobno kot pri ledenih čajih, radi dodajo različne dodatke: dišavnice ali koščke sadja.

gin sladoled Tomaža Kavčiča
Sladoledna osvežitev z ginom chefa Tomaža Kavčiča
Foto: Ciril Jazbec, Tent Film

Slovenija je vinorodna dežela, zato se poleti hladimo tudi s koktajli iz vina. Najlažji, tako po vsebnosti kalorij kot po izdelavi, je priljubljeni špricer. Suho vino, največkrat belo, lahko pa tudi rdeče, zmešate z mineralno vodo v razmerju 1:1.  Pogosto je na meniju tudi osvežilen koktajl Hugo, ki ima za osnovo penino z dodanim bezgovim sirupom, svežo meto in rezino limete. Poleg takega v domači izvedbi in s kombinacijo drugih sirupov ali dišavnic je v ponudbi tudi v stekleničkah kleti Radgonskih goric. Ne gre pa pozabiti na zadnji poletni hit, koktajl z imenom French 75, ki je kombinacija gina s penino.

Izbire je torej dovolj, da se ob vročih poletnih dneh osvežite, kakor vam je tisti trenutek drago. Mi pa vam še namignemo, da zgornji predlogi lahko veljajo tudi za tople spomladanske in jesenske dni.

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več