Nastavitve zasebnostiDovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
V gostilnah in restavracijah lahko užitke dopolnite z izbranimi žganimi pijačami z zaščitenim poreklom.
Slovenski brinjevec, Dolenjski sadjevec in liker Pelinkovec imajo geografsko označbo zaščiteno v EU, Kostelska rakija, Brkinski slivovec, Gorenjski tepkovec in Kraški brinjevec imajo slovensko zaščito geografske označbe.
Za liter kraškega brinjevca, svetovno edinstvene pijače, je potrebnih kar osem kilogramov brinovih jagod!
Kralj slovenskih žganj je brinjevec, destiliran izključno iz strtih brinovih jagod (ne namočenih v druga žganja!). Po večtedenski fermentaciji jagod brinja sledi dvakratna destilacija in nato šestmesečno zorenje. Z leti se njegov okus le še izboljšuje. Pozor: brinjevec ima povsem drug značaj kot povsod dostopen gin!
Med posebnimi sadjarskimi območji so Brkini z Brkinsko sadno cesto in z izjemno tradicijo žganjekuhe.
Jabolka in »češplje” z Brkinov, gričevnate pokrajine na jugozahodu Slovenije, so že v 19. stoletju zbujala pozornost na svetovnih razstavah v Parizu in na Dunaju. Slive oz. avtohtone sorte češpelj, ki rastejo na terasah in robovih brkinskih njiv, so bistvo odličnega brkinskega slivovca z geografsko označbo. Žganje ima prepoznavno cvetlico prijetnega vonja in okusa. Destilirajo ga na tradicionalen način v posebnih bakrenih brkinskih kotlih s kapo.
Avtohtone sorte sadja, predvsem iz ekstenzivnih travniških sadovnjakov, so tudi drugod po Sloveniji osnova za lokalno značilna žganja.
Žganje z zaščiteno označbo porekla in izrazito sadno aromo nastaja iz mešanice različnih sort jabolk, hrušk, sliv in češpelj.
Naravno žganje iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv destilirajo na območju regijskega parka Kočevsko-Kolpa.
Destilat iz hrušk stare sorte tepka (moštnica), ki jo je mogoče najti tudi v kulinariki Alpske Slovenije, okušajte na Bledu.
Sadna žganja, vinska žganja, žganja iz grozdnih ali sadnih tropin plemenitimo z izbranimi naravnimi sestavinami.
Pelinkovcu z zaščiteno geografsko označbo značilni okus daje izvleček zeli pelina (Arthemisia absinthia). Ker pomirja razburjen želodec in je imenitno krepčilo, ga pripravljajo tudi slovenski zeliščarji. Med likerji z visokimi ocenami so tudi druge grenčice iz različnega nabora zelišč, orehov liker, medeni liker in mnoga druga.
Foto: iStock
Najboljša lokalna žganja in likerje pogosto najdete tudi v prodajalnah lokalnih turistično informacijskih centrov.
Na potepu po Sloveniji bodite pozorni na znamke , ki združujejo z gastronomijo povezane značilnosti.
– Pod znamko Okusi Kamnika najdete rušovc. Žganje iz vršičkov in storžev ruševja z dodanim sladkorjem in medom je posebnost s pastirskih planin, ki zori na soncu dva meseca.
– V znamki Idrija izbrano je geruš – stara pelinova pijača, ki so jo nekoč pili rudarji rudnika živega srebra
– Znamka Okusi Rogle vključuje tudi na Pohorju priljubljen borovničevec in več vrst drugih zeliščnih pijač z žganjem
V Kartuziji Pleterje cele hruške dozorijo v steklenici – na drevesih v sadovnjaku, nato jih zalijejo s hruškovim žganjem.
V čebelarski Sloveniji so priljubljena medena žganja oz. žganja z medom in medeni likerji.
Izbrana žganja in likerje poiščite v specializiranih prodajalnah, njihov značaj spoznavajte tam, kjer nastajajo.
Kako je nastalo krepčilo, ki vam ga ponudijo na turističnih kmetijah ali v planinskih kočah , in kje so vzgojili ali nabrali sestavine zanj, vam bodo gostitelji radi razkrili. Z malo sreče vam bodo pokazali tudi kotel za žganjekuho. Na oglede in degustacije pa se odpravite k žganjarjem, ki ponujajo tudi doživetja.
V Alpski Sloveniji si lahko ogledate nastajanje prvinskih žganj in likerjev – tudi iz smrekovih iglic in smole.
Destilarna naravnih žganj in zanimivih sadnih likerjev vabi na vodene oglede ter v Berrybar, čokoladnico in butično trgovino.
Tam, kjer zorijo odlične češnje, okušajte češnjevo žganje in likerje v destilarni z ogledi in degustacijami.
Na severovzhodu v sklopu turistične domačije z gostilno in kletjo deluje Žganjarna Sv.Štefan z degustacijami za najavljene goste.
Degustacijo kraških dobrot v Komnu zaokrožite s pokušino žganj iz jagod terana z dodatki sadja. Nekatera zorijo več let.
Zadnja leta v Sloveniji nastajajo odlični gini. Spoznajte jih na festivalih gina, obiščite eno od slovenskih destilarn v Ljubljani.
Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.
Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.
Preberite več
Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.
Preberite večSpoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite več
Avtohtone sorte hmelja dajejo okus pivom sveta, lokalni pivovarji pa varijo pivo tudi z izvirnimi sestavinami
Slovenski vinarji dajejo vse več poudarka na lokalne sorte kot so rebula, šipon, refošk, modra frankinja, pinela, istrska malvazija.
Sonaravno vino, pridelano z ljubeznijo do narave in ljudi.
Čista voda iz pipe ali pitnika, izvirska ali mineralna voda? V Sloveniji lahko svoje požirke povsod izbirate!
Čokoholiki v Sloveniji odkrivajo neobičajne kombinacije okusov, vrhunske čokoladnice in zanimive prireditve
Na tržnicah izbiramo domače, na prireditvah uživamo v tradicionalnih okusih, na kosilo hodimo tudi v hribe.
Prejemajte gastronomske zanimivosti, novosti, dosežke in priložnosti v svoj e-poštni predal!
.svg)
.svg)
.svg)
.svg)
.svg)
