Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Tradicionalno dobri požirki

 

Na podeželju okusite domače žganje ali liker

V gostilnah in restavracijah lahko užitke dopolnite z izbranimi žganimi pijačami z zaščitenim poreklom.

Slovenski brinjevec, Dolenjski sadjevec in liker Pelinkovec imajo geografsko označbo zaščiteno v EU, Kostelska rakija, Brkinski slivovec, Gorenjski tepkovec in Kraški brinjevec imajo slovensko zaščito geografske označbe.

Brinove jagode
Brinove jagode
Foto: iStock
Za liter kraškega brinjevca, svetovno edinstvene pijače, je potrebnih kar osem kilogramov brinovih jagod!

Kralj slovenskih žganj je brinjevec, destiliran izključno iz strtih brinovih jagod (ne namočenih v druga žganja!). Po večtedenski fermentaciji jagod brinja sledi dvakratna destilacija in nato šestmesečno zorenje. Z leti se njegov okus le še izboljšuje. Pozor: brinjevec ima povsem drug značaj kot povsod dostopen gin!

Slivovec in sadjevci so značilni za območja z odličnimi pogoji za pridelavo sadja

Med posebnimi sadjarskimi območji so Brkini z Brkinsko sadno cesto in z izjemno tradicijo žganjekuhe.

Jabolka in »češplje” z Brkinov, gričevnate pokrajine na jugozahodu Slovenije, so že v 19. stoletju zbujala pozornost na svetovnih razstavah v Parizu in na Dunaju. Slive oz. avtohtone sorte češpelj, ki rastejo na terasah in robovih brkinskih njiv, so bistvo odličnega brkinskega slivovca z geografsko označbo. Žganje ima prepoznavno cvetlico prijetnega vonja in okusa. Destilirajo ga na tradicionalen način v posebnih bakrenih brkinskih kotlih s kapo.

Avtohtone sorte sadja, predvsem iz ekstenzivnih travniških sadovnjakov, so tudi drugod po Sloveniji osnova za lokalno značilna žganja.

Dolenjski sadjevec

Žganje z zaščiteno označbo porekla in izrazito sadno aromo nastaja iz mešanice različnih sort jabolk, hrušk, sliv in češpelj.

Kostelska rakija

Naravno žganje iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv destilirajo na območju regijskega parka Kočevsko-Kolpa.

Gorenjski tepkovec

Destilat iz hrušk stare sorte tepka (moštnica), ki jo je mogoče najti tudi v kulinariki Alpske Slovenije, okušajte na Bledu.

Žganja in likerje pripravljamo povsod – iz sestavin, ki so značilne za lokalno okolje

Sadna žganja, vinska žganja, žganja iz grozdnih ali sadnih tropin plemenitimo z izbranimi naravnimi sestavinami.

Pelinkovcu z zaščiteno geografsko označbo značilni okus daje izvleček zeli pelina (Arthemisia absinthia). Ker pomirja razburjen želodec in je imenitno krepčilo, ga pripravljajo tudi slovenski zeliščarji. Med likerji z visokimi ocenami so tudi druge grenčice iz različnega nabora zelišč, orehov liker, medeni liker in mnoga druga.

Pelinkovec

Foto: iStock

Znamenite pijače, ki poudarjajo značaj posameznega območja, imajo certifikate lokalnih kulinaričnih znamk

Najboljša lokalna žganja in likerje pogosto najdete tudi v prodajalnah lokalnih turistično informacijskih centrov.

Na potepu po Sloveniji bodite pozorni na znamke , ki združujejo z gastronomijo povezane značilnosti.
– Pod znamko Okusi Kamnika najdete rušovc. Žganje iz vršičkov in storžev ruševja z dodanim sladkorjem in medom je posebnost s pastirskih planin, ki zori na soncu dva meseca.
– V znamki Idrija izbrano je geruš – stara pelinova pijača, ki so jo nekoč pili rudarji rudnika živega srebra
– Znamka Okusi Rogle vključuje tudi na Pohorju priljubljen borovničevec in več vrst drugih zeliščnih pijač z žganjem

Slovita Pleterska hruška

V Kartuziji Pleterje cele hruške dozorijo v steklenici – na drevesih v sadovnjaku, nato jih zalijejo s hruškovim žganjem.

Žganjice z medom

V čebelarski Sloveniji so priljubljena medena žganja oz. žganja z medom in medeni likerji.

Žganje
Foto: iStock

Na oglede, pokušine in nakup se odpravimo v destilarne in žganjarne

Izbrana žganja in likerje poiščite v specializiranih prodajalnah, njihov značaj spoznavajte tam, kjer nastajajo.

Kako je nastalo krepčilo, ki vam ga ponudijo na turističnih kmetijah ali v planinskih kočah , in kje so vzgojili ali nabrali sestavine zanj, vam bodo gostitelji radi razkrili. Z malo sreče vam bodo pokazali tudi kotel za žganjekuho. Na oglede in degustacije pa se odpravite k žganjarjem, ki ponujajo tudi doživetja.

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Na burji

Inovativni okusi soli kot butični dodatek k jedem.

Preberite več

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Lov za istrskim zlatom

Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več