Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Štajersko vino s primorsko dušo

 

Občutka, ki te prevzame, ko stojiš ob Ducalovi vinski kleti nad Svečino, le streljaj od Maribora, a tik ob meji z Avstrijo, in vpijaš razgled na vinograde, ki jo obdajajo iz vseh strani kot v amfiteatru, ne moremo opisati z besedami.

Vsepovsod trte – spodaj se širijo v dolino, na vrhu se stikajo z avstrijsko mejo. 11 hektarjev chardonnaya, modrega pinota, laškega in renskega rizlinga ter šipona.

Vinska klet Ducal
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Tudi sama vinska klet je vse kaj drugega kot običajna. Preseneti že z moderno arhitekturno zasnovo, toplo terakota barvo, ki se odlično ujema z živo rdečo barvo divje trte, ki se vzpenja ob betonskem stopnišču za hišo, in velikimi panoramskimi okni, ki ponujajo nepozaben razgled.

Vinar Mitja odpre steklenico laškega rizlinga iz linije Amfora, letnik 2015, povonja zamašek: »Res je dober.« Spretno vrti kozarec, v katerem se vrtinči jantarna tekočina. Opazuje barvo, povonja, odobravajoče prikima in naredi požirek. Odloži kozarec in nadaljuje z rezanjem sira, tolminskega, ki ga zori sam.

Mitja Lo Duca
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Adrenalin pozne trgatve

Videti je umirjen, pa vendar je začutiti, da njegove misli divjajo. Z enim očesom pogleduje k sočno dozorelim grozdom na trti, v naslednjem hipu pa že preučuje vremensko stanje na nebu ali na svojem pametnem telefonu. »Misliš, da bo dež?«

Konkretno smo že zakorakali v oktober in trgatve so večinoma že mimo, Mitja pa čaka. »Da bo grozdje dozorelo tako zelo, da bodo jagode popolnoma nagubane in prav nič lepe.« Vendar je v tem poseben čar in predvsem – okus.

V tem je ekskluzivnost njegovega vina, ki ga dobi iz dveh trsov ravno za eno buteljko. Vendar je vredno. Za to moraš imeti dobro mero vztrajnosti, delavnosti, discipline in potrpljenja. Teh vrednot je Mitja naučil alpinizem in jih v teh časih potrebuje vsak človek – pri delu in v zasebnem življenju.

obiranje grozdja
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Vojvoda, Satan in Kekec v enem

Mitja Lo Duca je car ali bolje rečeno vojvoda, kot je dobesedni prevod njegovega priimka. Pojava, ki impresionira. Na prvi pogled zadržan in tih, oddaja neko zen energijo, ki se sklada s tisto v okolici, prepredeni z vinogradi. Vendar se kmalu razgovori in začutiš ogenj, ki plamti v njem. Trdno je prepričan, da ima prav, verjame v svoje ideje in jim sledi z vsem srcem. Nekoč so ga klicali satan, ker je preplezal tisto, kar se je drugim zdelo nemogoče. In še danes to dokazuje: »To je zgodba za vse, ki jočejo, da se ne da. Vse se da, če imaš vizijo.«

Mitja Lo Duca
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Sam je imel v življenju kar nekaj vizij in vsem je uspešno sledil ali jim sledi še danes. Nekoč so bile povezane z alpinizmom, s katerim se je profesionalno ukvarjal. V čast goram krasijo etikete vin Ducal grafike z njihovo podobo, penino Sontia pa je poimenoval po reki Soči.

Danes je razpet med Trento, kjer vodi Kekčevo domačijo, in Svečino, na kateri kraljuje Ducalova vinska klet. »Včasih zaključim z večerjami na Kekčevi domačiji in se ob triindvajseti uri ali še kasneje usedem v avto in odpeljem v Svečino, naredim nočno, oddelam dnevno, potem pa sem za večerjo znova v Trenti.«

Svečina
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Štajerska vina s primorsko dušo

Tik nad Mitjevimi vinogradi je avstrijska vinska cesta, ki je zelo obiskana s strani ljubiteljev žlahtne kapljice. Nemalokrat jih pot zanese tudi nekaj korakov nižje, k Ducalu, kjer jih čaka presenečenje. V teh krajih je namreč zelo priljubljen laški rizling, ki ga delajo Štajerci, ker je lahek, svež, s sadno noto, pije se mrzel, odličen je kot brizganec … Mitja ima raje primorski način: polna vina, z intenzivno barvo in globokim okusom. Zato se loteva maceracije v glinenih gruzijskih amforah, zakopanih v zemljo, v inoxu se dela penina, v lesenih sodih in betonskih jajcih pa ostala vina.

Dnevno nad vinogradi in vinom bedi Mitjev sin Tim, ki živi v bližnjem Mariboru. Njegov naglas je štajerski, popolnoma drugačen kot očetov, ki izvira iz Tolmina, vendar ima za to svojo razlago: »Kot profesionalni nogometaš sem živel na različnih koncih Slovenije, tudi v Italiji in nazadnje v Avstriji in povsod sem nekaj pobral.«

Tim
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Zdaj že več let živi na Štajerskem, kjer ima tudi družino. Ko govori o svojih dveh hčerah, navihani 4-letnici in nekajmesečni dojenčici, se razživi in ne skriva očetovskega ponosa.

Čeprav sta si različna v več pogledih – po videzu, izbiri profesionalnega športa, naglasu in še marsičem, imata oče in sin nekaj skupnega – ljubezen do vina, ki dokazuje, da kri ni voda. Timov najljubši iz Ducalovih vrst je renski rizling, letnik 2013. In točno tega izbere tudi oče. Naključje? Oba se strinjata, da tudi letošnji sauvignon (2020) obljublja veliko.

Mitja in Tim v vinski kleti
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Ekološka pridelava in več tisoč let stara gruzinska metoda

Ducalova suha in zorena vina so pridelana na popolnoma naraven način, trte škropijo z določenimi, ekološkimi, škropivi, od zaščitnih sredstev pa uporabljajo zgolj žveplo in baker.

V kleti ni filtriranja, samo fermentacija na drožeh. Nekatera vina pridelujejo v gruzinskih kvevrijih (glinenih amforah), zakopanih v zemljo, kjer grozdne jagode, skupaj s kožicami, fermentirajo, zatem pa se vino macerira osem mesecev. Sledi stiskanje in pretok v velike lesene sode, kjer vino zori naprej do stekleničenja še vsaj dve do tri leta.

Vinograd
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Vinska klet z umetniškim pridihom

Takrat, ko se je Mitja na prvi pogled zaljubil v vinograde v Svečini, je bilo leta 2007. V Mariboru je ravno prejel nagrado za najboljši turistični produkt za Kekčevo domačijo, tu pa se je zagledal v staro vinsko klet iz leta 1700. Mitja je staro hišo sicer podrl, vendar pa ohranil celotno klet, jo restavriral z originalnimi opekami ter okrog nje zgradil nov objekt.

Sprehod skozenj spominja na sprehod skozi moderno galerijo, saj so prostori polni zanimivih detajlov in zgodb, ki jih ti pripovedujejo. Kot na primer italijanska dizajnerska luč iz kraguljčkov nad pultom v degustacijskem prostoru, ki jo je Mitja kupil pri prijateljici Andreji v Ljubljani. »Imam čut za estetiko, zato me notranje oblikovanje zelo zanima. Verjetno so ‘krive’ moje italijanske korenine. Rad v miru prebiram italijanske revije o notranji opremi, tam dobim ideje, ki jih potem uresničim – sam ali s pomočjo arhitektov.«

Skulptura
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Na starem pianinu znamke Lauberger & Gloss, ki je bil last Alfonza Breznika, sodnega izvedenca in učitelja glasbene matice, stoji zvočnik, ki ga je izdelal njegov prijatelj Miloš Horvat. Za retro videzom se skriva moderna tehnologija. Iz zvočnika odmeva umirjeni džez in skrbi za atmosfero.

V vinsko klet vstopiš skozi steklena senzorska vrata, vsak nadaljnji korak spremlja igra svetlobe in senc, starega in sodobnega ter maske, črni, beli, betonski ali železni obrazi, ki so umetniško delo Primoža Puglja: »Primož je moj prijatelj in najljubši kipar.«

Sestavlja jo več prostorov – stara klet z lesenimi sodi, ki impresionira s stropnimi oboki, del z betonskimi jajci in prav poseben prostor s štirimi amforami, zakopanimi v tla, in belo Pugljevo masko na steni. Vse je do podrobnosti dodelano in premišljeno izdelano, tudi stena z ulitim umivalnikom in zlatim Ducalovim logotipom. In ko že misliš, da je presenečenj konec, se odpre betonska stena, za katero se nič kaj skromno skriva soba s peninami. Ne manjka niti ščepec umetnosti – Pugljeva samostoječa skulptura Razdeljena (Divided).

Pugelj: Razdeljena (Divided)
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Ducal v svetu vrhunske kulinarike

Mitja ne skriva ponosa, ko govori o svojih vinih, ki presenečajo, kjerkoli se pojavijo – v Parizu, na Kitajskem ali doma v Sloveniji. Poznavalci se vedno znova čudijo, da je nekomu brez vinskega predznanja uspelo narediti tako vrhunska, zanimiva, drugačna vina. In to v tako kratkem času.

»Začetki so bili težki. Študiral sem, preizkušal in poskušal, ponoči pa sem ležal na tleh, kjer je danes degustacijska soba in prebiral literaturo o vinih in njihovi pridelavi. Svetozar Raspopović Pope, lastnik Gostilne As, je bil prvi, ki je verjel v mojo zgodbo, takrat, ko so se v Ljubljani prodajala bolj primorska vina. Pope pa me je spodbujal že od samega začetka.«

Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Danes se vina Ducal uvrščajo v kategorijo vin z veliko začetnico, saj jih imajo na svojih vinskih kartah vrhunske restavracije, tudi tiste z Michelinovimi zvezdicami, doma in v tujini, med njimi Hiša Franko, Hiša Denk, Gostilna As, JB restavracija, danska Noma, italijanska Agli Amici ter številne druge.

Idej polni vojvoda pa uresničuje svojo vizijo o ekskluzivnih vinih in butični ponudbi v Svečini, ki vključuje večerjo med trtami, med katero lahko opazuješ kuharja, ki ti pripravlja hrano, zaplavaš v bazenu z razgledom na prostrane vinograde in prespiš v hiški na sami strehi Ducalove vinske kleti.

Več butičnih zgodb

Vina, rojena pod zvezdami in luninim sojem

Spoznajte štajerska velikana biodinamike – Acija Urbajsa in Božidarja Zorjana

Preberite več

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Okusi narave pod vršaci Jezerskega

Vstopite v pravljični svet odročnega koščka Slovenije, med vršace in visokogorske kmetije, razpete med Gorenjsko in Koroško.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več