Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Sledite čebelam!

 

Čebelarji in njihovi izdelki, ki so spodbudili svetovni dan čebel

Ob okušanju medu in drugih čebeljih pridelkov, medenih jedi in pijač spoznajte avtohtono čebelo - kranjsko sivko.

Slovenski čebelarji skrbijo za okoli 200 tisoč čebeljih družin, ki po vsej Sloveniji, veliki le dobrih 20 tisoč km2, nabirajo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Njihovi pridelki so vpeti v mnoge slovenske dobrote.

Čebelarstvo
Foto: Marko Šinkovec
Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, pionirja evropskega čebelarstva, rojenega leta 1747 blizu Radovljice.

Ena od prestolnic slovenskega čebelarstva je Radovljica, kjer lahko v Čebelarskem muzeju bolje spoznate delo slovitega Antona Janše, slovenske čebelnjake s panjskimi končnicami in druge posebnosti slovenskega čebelarjenja. V Lectarski delavnici blizu muzeja si ogledate tudi nastajanje izdelkov iz medenega testa.

Slovenski med nabirajo samo kranjske sivke – slovenska sorta čebel

Slovenija je edina država Evrope, v kateri je čebelarjenje dovoljeno le z avtohtonimi čebelami.

Kranjska sivka je zaradi miroljubnosti, dobre orientacije, odpornosti na bolezni in drugih lastnosti priljubljena po vsem svetu. V Sloveniji živi v značilnih izvirno slovenskih panjih, pogosto s poslikanimi panjskimi končnicami. Njeni pridelki so dokazano kakovostni. Slovenski med nosi zaščiteno geografsko označbo , Kočevski gozdni med in Kraški med nosita tudi označbi zaščitenega geografskega porekla.

Poleg medu, ki ga uživamo samostojno in kot sestavino mnogih slovenskih jedi in pijač, čebelarji v sodelovanju s čebelami ponujajo cvetni prah, propolis, matični mleček in raznotere izdelke. V nekaterih čebelnjakih ponujajo apiterapije.

Slovenski med

Slovenski med

Prepoznate ga po zaščiteni geografski označbi, obliki kozarca in prelepki, ki dokazuje kontroliran in sledljiv izvor.

Kočevski gozdni med

Kočevski gozdni med

Gozdni, smrekov, hojev in lipov med čebele nabirajo na Kočevskem, najbolj gozdnati pokrajini Slovenije z ohranjenimi pragozdovi.

Kraški med

Kraški med

Akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med ter med divje češnje in rešeljike s Krasa odlikuje posebna aromatičnost.

Sladki, a zdravi dnevi se začnejo z medenim zajtrkom na kruhu, v čaju in celo kavi

Med, ki ga vse raje uporabljamo tudi kot naravno sladilo, je del tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Na pobudo čebelarjev naj bi Slovenski tradicionalni zajtrk z medom, ki ga imajo enkrat na leto slovenski šolarji, prerasel v Evropski medeni zajtrk. Z njim bi, tako kot s Svetovnim dnevom čebel, razglašenim leta 2017 na pobudo slovenskih čebelarjev, ozaveščali o pomenu čebel kot opraševalk kulturnih rastlin in o medu kot zdravi hrani.

Foto: Luka Karlin

Čebelarje in medene posebnosti lahko spoznavate na posebnih dogodkih po vsej Sloveniji

Medeno deželo predstavljajo dnevi medu, lokalni prazniki čebelarjev, festivali in celo čebelji pustni karneval.

Na festivalu medu v Lescah je običajno tržnica s ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov, degustacijami medu in medenih pijač. Podobno je na julijskem prazniku čebelarjev v Gornjem gradu in na Europarkovem festivalu medu v Mariboru. Na Bledu je čebelji pustni karneval, na katerem se čebele sladkajo z medenjaki.

Čebelarka
Foto: Jošt Gantar

Starodavni recepti in veščine ustvarjanja značilnih dobrot so povezani s prazniki in pomembnimi zavezami

Lectova srca, ki so jih nekoč prodajali na sejmih, so nosila pomenljive napise, medene dobrote so bogatile praznične mize, medene pijače so bile nekoč dostopne le bogatim.

Med najbolj tradicionalnimi posebnostmi in dobrotami so:
lectarstvo – rokodelska izdelava poltrajnega medenega peciva in okrašenih figuralnih piškotov; vpisana je v register nesnovne dediščine Slovenije;
peka medenih dražgoških in loških kruhkov, značilna za Škofjo Loko, ter raznovrstnih medenjakov in medenih potic, po katerih zadiši ob praznikih
– kuhanje alkoholnih pijač, kot so medica po receptu iz 1689, medeni liker in medeno žganje, v novejših časih pa tudi medeno pivo in medena penina.

Ljubezen do medu opazite tudi v vrhunskih restavracijah – zlasti na čebelarskih destinacijah

Vsa Slovenija je zaznamovana s čebelarstvom, posamezni kraji se razvijajo v celovite čebelarske destinacije.

Skrb za čebele, vključevanje čebelarjev v doživetja ter razvoj medene kulinarike odlikujejo sladko Radovljico in druge turistične kraje Gorenjske, medeni okusi dopolnjujejo zdraviliško in pivovarsko Laško, s čebelami povezane nastanitve bogatijo Zgornjo Savinjsko dolino, apiturizem še mnoge druge destinacije.

Čebeljnak
Čebeljnak v Bohinju
Foto: Jošt Gantar

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Kulinarične čarovnije globoko v horjulski hosti

Domače jedi s skandinavskim pridihom in v sozvočju z naravo.

Preberite več

Pri napojenem medvedu

Mesni izdelki, ki pričarajo pristen stik z naravo in neokrnjene okuse.

Preberite več

Lov za istrskim zlatom

Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več