Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Slovenske vinske kleti s tradicijo

 

Narava v osrčju jeruzalemskih gričev pričara prav poseben pogled

Ob svitu, ko sonce ravno vstane, je svetloba pritajena, oranžno-rdeča. Do koder seže oko, se vije čvrsta megla in iz nje gledajo le »otočki”, s soncem obsijani vrhovi gričev Temnar, Veliki Brebrovnik, Malek, Litmerk, Jeruzalem. Na vsakem izmed omenjenih gričev je ohranjeno mogočno gospodarsko poslopje, kjer se je še dobrih 50 let nazaj prešalo grozdje in zorelo vino zadružnikov. Ta razgled ostane v spominu za vedno.

Najbolj ohranjeno poslopje na omenjenih gričih je več kot 300 let stara zidanica Malek , s prav toliko staro prešo. Je kot časovno okno, ki spomni na pomen vinogradništva v teh krajih. Zidanica je v sezoni odprta vse dni in za točilno mizo obiskovalce sprejme Robert Puklavec. Domačin in somelje, ki sicer ni v sorodu z lastniki (Puklavec Family Wines), ve Maleku več, kot kdorkoli. Lahko vas pospremi v staro obokano klet z lesenimi sodi, kjer vam bo pokazal manjšo arhivsko zbirko in predlagal pokušino. To lahko spremljajo prleške dobrote – meso iz tünke, po naročilu tudi postržjača, mala pogača, narejena iz ostankov testa in obložena z ocvirki, ter seveda prleška gibanica. Pokušina, pa naj gre za šipon, sivi pinot ali sauvignon, se najlepše zaključi na ležalniku med trtami in uživanju v rahlem pišu ter pogledu na bližnje Svetinje ali Jeruzalem.

Jeruzalem
Vinogradi v Jeruzalemu
Foto: Marco Copo

Na ramenih velikanov

V Sloveniji so zadružne kleti pričele nastajati že konec 19. stoletja. Združevale so posamezne vinogradnike, ki sami ne bi mogli nastopiti na trgu.

Po 2. svetovni vojni pa vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, so bile zadružne kleti praktično edine nosilke vinogradništva in vinarstva pri nas. V vsakem vinorodnem okolišu je bila postavljena vsaj ena zadružna klet, skupaj jih je bilo šestnajst, ki je znala pridelati marsikatero odlično vino. Večje kleti imajo še danes svoj arhivski del, v katerem je kakšno od častitljivih vin na voljo tudi za pokušino. Nekatere so ohranile zadružno obliko vse do danes, nekatere se prešle v zasebno last, nekaterih ni več.

O herojskem vinogradništvu in vrhunski rebuli

V Goriških Brdih je tovrstno vlogo odigrala klet Brda, zadruga, ki danes združuje 400 zasebnih, družinskih vinogradnikov.

V povprečju se vsak izmed njih posveča dvema hektarjema vinogradov na strminah Goriških Brd. Svoje delo in pristop, ki zaradi strmin temelji predvsem na ročnem delu, radi imenujejo »herojsko vinogradništvo”. V Kleti Brda so prepričani, da se kakovost rodi prav v vinogradu.

VZEMI SI ČAS.

Za doživljanje popolnosti.

Moja Slovenija

Rebula, briška kraljica

Ob obisku obvezno povprašajte po rebuli. Tista iz linije quercus je odlična kot aperitiv ali kot neobvezen kozarec ob katerikoli priložnosti, da o odlični vrednosti sploh ne govorimo. Rebula iz linije bagueri pa je že prava gospa. Letnik 2013 je bil na Decanter World Wine Awards ocenjen s 97 točkami in platinasto medaljo.

Rebula
Okušanje vina v vinogradu
Foto: Tomo Jeseničnik

Kaj imata skupnega španski vinski inovator Silverij de Baguer in Ralf Schumacher, nekdanji nemški dirkač F1?

Doživetje zase je obisk vinske kleti de Baguer v Gradu Dobrovo. Je neke vrste muzej, obenem pa v njej dozorevajo najboljša vina iz Kleti Brda, vina iz linij de Baguer in A Plus.

Vinska klet je urejena v čast grofu Silveriju de Baguerju (1838-1927), ki je veliko prispeval k razvoju vinogradništva v Brdih. Posebnost in redko ohranjen artefakt je betonska cisterna iz leta 1910, od znotraj oblečena v steklo. Gre za zelo sodobno kletarsko posodo takratnega časa, izdelano v Klosterneuburgu, severno od Dunaja.

Obisk kleti de Baguer hrani presenečenje – polne sode vina, ki zorijo za Ralfa Schumacherja, nekdanjega dirkača F1. Ta je pred časom v restavraciji v Salzburgu poskusil rebulo in bila mu je tako všeč, da je želel izvedeti, od kod prihaja. Navdušila ga je v tej meri, da je briško rebulo vključil na vinsko karto v svoji mediteranski restavraciji v Kölnu.

Katere tradicionalne kleti lahko vedno obiščete?

V kleti Radgonske Gorice si lahko v domu penin ogledate 150 let zgodovine penečega vina, v kleti Zlati Grič pa si omislite vinsko in kulinarično razvajanje sredi vinogradov v njihovi gostilni Grič. V Ptujski kleti si lahko privoščite pokušino arhivskih vin »Potovanje skozi čas“, obvezen pa je ogled steklenic Zlate trte 1917, najstarejšega slovenskega arhivskega vina.

V kleti Metlika imajo na pokušini vino, ki je vedno večja redkost – ledeno vino. Če ste v okolici Krškega, je Modra frankinja Prestige iz kleti Krško referenčni primerek te avtohtone slovenske sorte. Klet Vipava 1894 pod novimi lastniki iz Avstrije doživlja pravi kakovostni preporod, medtem ko se v klet Vinakras zavije na pokušino slovenskih posebnosti kot sta teran in vitovska. Vinakoper, edina obmorska vinska klet pri nas, v svojem centru za obiskovalce ponuja celo vrsto vinskih doživetij.

Vinska klet
Degustaciji vin
Foto: Vid Ponikvar

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Kulinarične čarovnije globoko v horjulski hosti

Domače jedi s skandinavskim pridihom in v sozvočju z naravo.

Preberite več

Pri napojenem medvedu

Mesni izdelki, ki pričarajo pristen stik z naravo in neokrnjene okuse.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več