Značilne jedi

Značilne jedi

Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.

Foto: Tomo Jeseničnik

1–17 od 17

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Ajdovi in koruzni žganci

    Najbolj množična vsakdanja jed alpskega in osrednjega dela Slovenije so bili žganci. Misel iz 19. stoletja pravi, da so »steber kranjske dežele«. Žganci ali drobljenci so lahko glavna jed ali priloga k enolončnicam, sladkemu in kislemu mleku ali jogurtu. Okusni so tudi z jajci ali kislima zeljem in repo.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Blejska kremšnita

    Posebnost gastronomske ponudbe Bleda od leta 1953. Sladico sestavlja listnato testo z vaniljino kremo, tanjšo plastjo stepene sladke smetane in na vrhu še plast listnatega testa s sladkornim posipom. V hotelu Park na Bledu so do jeseni leta 2011 pripravili že enajst milijonov originalnih blejskih kremšnit ali rezin.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Bohinjska zaseka s suho klobaso

    V Bohinju pripravljajo posebno vrsto zaseke, tj. zabele ali namaza iz mlete prekajene slanine. V zaseki konzervirajo suhe klobase in kose mesa. Suha klobasa z zaseko je izjemno okusna malica, prekajena zaseka pa kot zabela daje izjemen okus jedem.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Bohinjski mohant

    Posebna vrsta pikantne skute ali sira iz kislega mleka, ki dozori v lesenih čebrih ali dežah. Zorenje je hitrejše v poletnih mesecih, zato izdelujejo mohant iz polnomastnega, pozimi pa iz posnetega mleka. Ta izjemna slovenska delikatesa ima evropsko zaščito označbe porekla.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Kislo zelje in repa

    V vseh slovenskih gastronomskih regijah cenimo tradicionalno naravno kisano zelje in repo. Še posebej pozimi bogatita tako vsakdanje kot praznične jedilnike – kot priloga ali kot sestavina samostojnih jedi. S svojo prijetno kislostjo veljata za zdravo pomoč pri prebavi.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Kobariški štruklji

    Vrsta kuhanih, zabeljenih testenih cmokov ali žepkov z nadevom iz drobtin, surovega masla, orehov, rozin in dišavnic je značilna praznična jed. Njim podobno jed navaja kuhar oglejskega škofa že v 15. stoletju.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Koroški rženi kruh

    Na Koroškem ima rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, ki se hrani od peke do peke in se prenaša iz roda v rod, prav posebno mesto v vsakdanji in praznični prehrani. Nekdaj je hlebec takega kruha veljal za plačilno sredstvo, podarjen kos neznancu pa za simbolno zaščito novorojenca pred slabim.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Kranjska klobasa, zaščiteno dobra od 1896

    Najbolj poznan slovenski prehranski izdelek v svetu, ki izvira iz bogate dediščine predelave svinjine v poltrajne mesne izdelke. Najstarejša omemba te klobase z nazivom »kranjska« sega v drugo polovico 18. stoletja.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Pohorski lonec

    Pohorski lonec je okusna zelenjavno-mesna enolončnica, ki jo je ustvarila kuharica Darinka Orlačnik leta 1996 na Zreškem Pohorju. Na Zreškem Pohorju vsako leto ob koncu julija pripravijo kulinarično prireditev Praznik pohorskega lonca.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Rateški kocovi in špresovi krapi

    V Ratečah poznajo dve vrsti testenih žepkov ali krapov. Nadev kocovih krapov sestavljajo kuhane in zmlete suhe hruške, nekaj medu in cimeta. Špresovi krapi pa imajo nadev iz skute ali »špresa« in koruznega zdroba. Nekatere gospodinje dodajo v nadev še proseno kašo, prepraženo čebulo, zaseko, cimet in drobnjak. Na Gorenjskem so priljubljeni tudi ajdovi krapi, testeni žepki iz ajdovega testa, ki jih nadevajo s skuto ali mlezivom.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Sir Tolminc in Bovški sir

    Visoke planine nad reko Sočo so že stoletja domovanje krav in avtohtonih bovških ovc. Iz izjemno kakovostnega mleka nastajata sir tolminc in bovški ovčji sir, ki se ponašata z evropsko označbo geografskega porekla.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Soška postrv v ajdovi ali koruzni moki

    Bistra reka Soča je domovanje izvirne soške postrvi (Salmo trutta marmoratus), ki je izjemna gastronomska poslastica. Pripravljajo jo povaljano v ajdovi ali koruzni moki in ocvrto, zelo okusna je tudi s pršutom.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Srna po bohinjsko

    Obsežni gozdovi v Triglavskem narodnem parku predstavljajo življenjski prostor številnim divjim živalim. Zato je v prehranski kulturi prebivalstva pogosto zastopana tudi divjačina.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Tepkin kompot

    Nekoč zelo razširjena sorta hrušk, iz katerih kuhamo okusen kompot, bogati tudi prigrizke s sirom in skuto, nadeve za štruklje in mnoge druge jedi. Njihov sloves ohranja tudi Gorenjski tepkovec - naravno sortno žganje z geografsko označbo.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Tolminska frika

    Domovina frike ali ocvrtega sira je Karnija. Od tod se je jed razširila tudi na Bovško, kjer jo pripravljajo s krompirjem, sirom in slanino. Na območju Trente jo pripravljajo s sirom, polento, slanino in jajci, na planšarijah Soške doline pa s krompirjem, sirom, slanino, jajcem in čebulo.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Zgornjesavinjski želodec

    V Zgornji Savinjski dolini pripravljajo značilno sušeno mesnino iz kakovostnega svinjskega mesa in slanine. Ustrezno soljen in začinjen nadev polnijo v naravne ovitke, v preteklosti predvsem v svinjske želodce. Priljubljena mesnina ima zaščiteno evropsko geografsko označbo.

  • ALPSKA SLOVENIJA

    Čompe s skuto

    »Čompe« so le eno od 132 poimenovanj krompirja v Sloveniji. V Soški dolini jih kot »čompe« od 19. stoletja pripravljajo kuhane v oblicah in z okusno skuto. V Bovcu vsako leto pripravijo turistično prireditev Čomparska noč.

Okusite Slovenijo

Preberi več

Novice z okusom

Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.