Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.
Foto: Tomo Jeseničnik
1–11 od 11
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Jed, ki je nikoli ne režemo, temveč lomimo z rokami, je posuta s soljo in kumino. Okusna pogača z evropsko zaščito tradicionalne posebnosti je nastala pred stoletji ob združevanju medkulturnih razlik na območju Bele krajine.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Testeni cmočki, nadevani s krompirjem, čebulo, ocvirki in začimbami, so značilna jed rudarskega življa v Idriji s prehoda 19. v 20. stoletje. Pripravljajo jih z omako »bákalco« iz koštrunove ali zajčjega mesa, tudi zabeljene ali z golažem.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Duhovito, morda celo ironično poimenovanje jedi delavcev v nekdanjem mestnem pristanišču ob Ljubljanici v 17. stoletju. Jed pomeni ocvrta piščančja bedra in perutnice, njeno poimenovanje pa je povezano z najbolj vsakdanjo in množično močnato jedjo »žganci«, ki je bila pogosto izraz revščine in celo preživetja.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Z 19. stoletjem se je uveljavilo značilno ljubljansko kosilo. Nekateri meščani so navedene jedi pripravljali doma, drugi so začeli odhajati ob sobotah ali nedeljah v obmestne gostilne. Ta vrsta kosila se je ohranila vse do danes in pogosto predstavlja klasiko družinskega druženja ob koncih tedna.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Obilica žab v okolici Ljubljane je bila temelj za okusno jed. Žabje krake so ocvrli v panadi ali jih pekli. To je še danes mestna prehranska posebnost, stalnica tudi v ponudbi gostilne Pri Žabarju.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Simbol slovenske kulinarike je z različnimi nadevi namazana pogača, ki je kot zajamčena tradicionalna posebnost v postopku zaščite pri Evropski komisiji. Izvirna sladica, ki so jo na vse konce sveta zanesli slovenski izseljenci, je prava ambasadorka Slovenije. Prve omembe nekoč predvsem praznične jedi segajo v 16. stoletje. Potica se z različnimi sladkimi in slanimi nadevi prilagaja različnim letnim časom in prazničnim dnem. Najbolj razširjena in popularna je slovenska potica z orehovim nadevom, zaščitene pa so tudi potice z orehovim nadevom z rozinami, z rozinami, s pehtranom ter s pehtranom s skuto.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Zgodba pripoveduje o kuharju, ki je z izjemno sladico razveselil graščakovo hčer in jo tako dobil za ženo. Na poročni gostiji so sedem dni in sedem noči jedli le to torto, ki je še danes temeljna značilnost sladke ponudbe v Ljubljani.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Sirni hlebčki iz ostanka sirne grude in z ornamenti so značilni darovi pastirjev z Velike planine njihovim dekletom, prijateljicam in soprogam po vrnitvi z letne paše v Kamniških planinah. Podarjali so po dva sira, ki naj bi bila simbola ženskih prsi.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Z oljem in kisom začinjen motovilec v simetrični postavitvi spremljajo drobno nasekljana trdo kuhana jajca in rdeča pesa ter cel cvet cvetače. Privlačna solata je pripravljena po receptu iz prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki jo je Valentin Vodnik izdal leta 1799.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Kuhana ječmenova kaša z zelenjavo in prekajenim svinjskim mesom je sloveča jed v gostilni na vrhu Šmarne gore (669 m), ki je priljubljena izletniška točka na obrobju Ljubljane. Tudi sicer velja »ričet« ali »ječmen« za eno najbolj množičnih jedi v Sloveniji.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Testeni zvitki iz vlečenega ali kvašenega testa z različnimi nadevi, kuhani v vreli vodi, pečeni ali parjeni, so se v prehrani Ljubljane uveljavili od 17. stoletja. V prehranski kulturi sodobne Slovenije so štruklji ena najbolj razpoznavnih jedi. Pripravljajo jih z več kot 80 različnimi slanimi in sladkimi nadevi.
Okusite Slovenijo
Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.
