Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.
Foto: Tomo Jeseničnik
1–13 od 13
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Okusna hladna jed, namaz ali priloga k polenti. Osnovo predstavlja posušena polenovka in je zelo značilna jed za božično vigilijo in ob pokušanju novega oljčnega olja. »Na rdeče« se jed imenuje, če polenovko pripravimo v paradižnikovi omaki.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Ena od prehranskih tradicij Istre je tudi izdelovanje hlebčkov iz posušenih fig. Fige se narežejo in z grozdnim sokom zgnetejo v gosto maso. To oblikujejo v hlebčke, ki jih sušijo na soncu, pokrite z lovorovimi listi najmanj teden dni. Hlebčki so potem primerni za hrambo in uživanje tudi več mesecev.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Fritole so sladki ocvrtki testa, poznani tudi kot »miške«, ki so značilna božična sladica. V testo ponekod dodajo tudi rozine. Kroštole ali hroštole pa so ocvrto krhko pecivo, ki ga sicer poznamo tudi pod imenom »flancati«. Značilna praznična sladica, ki je bila v Istri najbolj značilna za pustno obdobje.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Značilna jajčna omleta v istrski in siceršnji mediteranski kuhinji v Sloveniji. Zlasti številne so spomladi, ko je na voljo veliko svežih mladih rastlin, zelišč in zelenjave. Čez leto dodajajo jajčni masi tudi druga živila, na primer gobe, pršut, klobase, slanino, belo in rdeče vino.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Značilna praznična sladica mediteranskega dela Slovenije in sosednje Furlanije - Julijske krajine. Je starejša razvojna »sorodnica« slovenske potice, od katere se razlikuje tudi po tehnologiji in obliki, saj nima sredinske luknje in je le polžasto zavita. Prvo pisno pričevanje o gubanci je iz 2. polovice 16. stoletja. Gubanco pripravljajo na Goriškem iz vlečenega, na Vipavskem pa iz kvašenega testa.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Poznamo tri vrste te enolončnice, ki sicer izvira iz Karnije, a so jo na Krasu, v Vipavski dolini in v slovenski Istri prilagodili lokalnim prehranskim potrebam. Kraško joto pripravljajo iz kislega zelja in krompirja, vipavsko iz kisle repe, tudi zelja, ohrovta ali pesinih listov in istrsko brez krompirja.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Na različne načine pripravljeni lignji, ki jih v Sloveniji pogosto imenujemo z italijansko besedo kalamari, predstavljajo zaradi različnih nadevov pravo paleto različnosti okusov. Najpogostejši način priprave je ob različnih nadevih predvsem praženje na žaru.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Klapavice ali pedoči so priljubljeni morski sadeži, ki uspevajo v slovenskem morju. Pripravljajo jih na več načinov, npr. v omaki »na belo« oziroma na »tržaški način«, v juhi, na žaru in v okusnih rižotah.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
»Šelín« je kraško narečno poimenovanje aromatične zelene, ki je ena od stalnic v zelenjavnih jedeh kraške kuhinje. Liste in gomolj uporabljajo za pripravo juh, omak, enolončnic in solat. Najbolj priljubljena enolončnica je »šelínka«. Liste zelene tudi sušijo in jih uporabljajo kot začimbo.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Slovite suhe mesnine z evropsko zaščiteno geografsko označbo nastajajo s postopki soljenja in sušenja na značilni kraški burji. Na tradicionalen način konzervirana svinjska stegna in druge mesnine se družijo z odličnimi siri in rdečimi vini.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
To je oznaka za najpogostejše jedi, enolončnice v Istri, ki se razlikujejo glede na uporabljene sestavine in letne čase. Bistvo priprave minešter je dolžina kuhanja na zmernem ognju in dodajanje kosa svinjskega mesa ali pršutove kosti, kar obogati okuse. V prehrani so se mineštre uveljavile od začetka 20. stoletja. Med najbolj značilnimi mineštrami so »bobići« in »paštafažoj«.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Po najvišjih prehranskih standardih in na temeljih vrhunskega strokovnega znanja gojeni brancini v Piranskem zalivu so se uveljavili v številnih vrhunskih kuhinjah tudi zunaj Slovenije.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Polenta se je v zgodovinskem razvoju razširila na območje mediteranske Slovenije iz sosednje Furlanije, in sicer v 18. stoletju. Koruzna polenta je razvojno mlajša, saj veljajo za starejše polente iz prosa, sirka in ajde, ki so jih kuhali že v antiki. Danes največ pripravljajo rumeno in belo polento, v Ozeljanu pa od l. 1991 pripravijo Praznik polente.
Okusite Slovenijo
Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.
