Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.  

Boljša izkušnja za vas

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Kakovostnejša vsebina

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Ne zamudite novih vsebin

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim
Zapri obvestilo, s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse zgornje namene.

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Butično pivo z uporniško dušo

 

Kaj imajo skupnega ekonomist, matematik in nevrolog? Andrej Sluga, Uroš Komel in Aljoša Polenčič se poznajo že od mladih let, ko jih je družil šport, danes jih pivo. Morda se to ne sliši nič tako nenavadnega, dokler ne izveš, da pivo delajo, ne le pijejo.

»Pred nekaj leti sem s fanti, takrat nas je bilo v ožji družbi še pet, pil pivo, ki ga je v kleti varil mož moje tajnice. Aljoša in Uroš sta trdila, da lahko naredita boljšega, ostalo je zgodovina,« o prvih tisoč litrih piva, nad katerim so bili prijatelji in znanci navdušeni, pove Andrej.

Prvi poskusi so potekali v domači garaži, ki je kmalu postala premajhna, zato so proizvodnjo preselili v najeto pivovarno v Ajdovščini. V tistem času, po napornem delovnem dnevu v pivovarni, je nastala črno-bela fotografija fantov, ki jo je Aljoša naslovil z Reservoir Dogs. In ime se je obdržalo.

pivovarji in prijatelji
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Točilnica v znamenju križev

Danes so nameščeni v Novi Gorici. Natančneje v Kromberku, v čast in hvalo kateremu so poimenovali tudi eno od piv. Točilnica (taproom) ima prijeten vrt, kjer se v toplih dneh in večerih brez težav zasediš in uživaš ne le v pivu, ampak tudi v kulinaričnih gostovanjih, t. i. street food truckov, na katerih sodelujejo gostinci, ki imajo v svoji ponudbi tudi ulično hrano (redni gost je Stari pisker iz Celja s svojimi burgerji in drugimi specialitetami »za k pivu«).

Interier točilnice je popolnoma usklajen s podobo blagovne znamke piva Reservoir Dogs – je črn, lesen, rahlo rokovski, pa vendar eleganten. Ena prvih stvari, ki ti pade v oči, je zagotovo šestnajst lesenih križev, ki kot meči štrlijo izza točilnega pulta. To so v resnici pipe za točenje piva, Uroševo ročno delo. »Zdaj jih dela že moj sin Matic, ki je star 15 let,« ne skriva ponosa dolgolasi učitelj matematike.

Križ, kot simbol Reservoir Dogsov, je kot leitmotiv prisoten povsod, na tapetah, kozarcih, podstavkih, pipah, slikah, sodih … Ponekod je izpostavljen in v prvem načrtu, spet drugje se subtilno pojavlja v ozadju. Za znakom seveda stoji zgodba. Andrej, ki prihaja iz marketinških voda, pove, da so iskali nekaj preprostega, kar si hitro zapomniš in tudi hitro prepoznaš, hkrati pa je samo po sebi statement: »Izhajali smo iz Malevičevega križa, ki smo ga nekako po svoje obdelali. Želeli smo močan simbol, ki se te bo dotaknil.«

točilne pipe
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Pivo za upornike

Svetopisemski tematiki so sledili pri prvi seriji piv, imenovani Štirje jezdeci apokalipse. Predstavlja alkoholna piva zgornjega vretja s slogi, značilnimi za zahodno obalo ZDA. IPA Grim Reaper je najbolj vsestranska izbira, zato je postal klasika, ki je še danes najbolje prodajana.

Ker so v pivovarstvu samouki, so pri slogih in okusih najprej izhajali iz sebe, iz tega, kar jim je bilo všeč in bi radi našli na trgu. Ker je obseg proizvodnje prerasel osebne potrebe, pa sledijo tudi trendom in zahtevam trga, vendar so osebne preference in navdihi še vedno zelo pomembni pri razvoju novih piv.

pivovarji
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Izbira je velika. Govorimo o šestnajstih pivih, ki so v stalni ponudbi, ter o posebnih serijah, ki jih pripravijo za praznike ali posebne dogodke. »Poleg klasične ponudbe lahko ponudimo pivoljubcem tudi malo bolj nišne sloge in manj znane okuse, pa tudi kakšno noviteto. Za pivo Lone Wolf tako uporabljamo zgolj slovenski aromatični hmelj, Styrian Wolf pa je bilo prvo pivo na svetu, narejeno samo iz slovenskega hmelja. Zanimivo je tudi pivo Cum grano salis, pripravljeno z vodo, v katero so dodali piransko sol oz. solni cvet.« Če je odločitev (pre)težka, izbereš degustacijo z več vrstami piva, v treh velikostih.

pivo Grim Reaper
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Kljub okusom pa ni ključno le pivo, ampak celotna zgodba, ki ga spremlja. Sol invictus. Kromberger. Cum grano salis. Vsako pivo nosi ime, ki ima globlji pomen, grafiko, ki ga oživi, in povezavo z lokalno skupnostjo. Vse je v kontekstu, nič ni brez pomena. Za grafike etiket angažirajo lokalne avtorje z goriške, kot so Klemen Brun, Etko Tutta in Tamara Jenček, vendar se pri definiciji lokalnosti ne omejujejo. Poudarek dajejo temu, da ljudje, s katerimi sodelujejo, prihajajo iz okolja, ki ga poznajo.

Zunanja podoba piv in zgodba fantov v ozadju blagovne znamke, ki nehote asociira na upiranje konvencionalnemu, ter vztrajno spreminjanje lastnega konjička v resen posel na neki način definirajo tudi privržence Reservoir Dogsa. Ne le, da te prepriča okus piva, ampak se poistovetiš s celotno zgodbo in tudi sam postaneš del tega sveta, upornik z razlogom.

pločevinke piva
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Velike skrivnosti ne tako male mikropivovarne

Reservoir Dogs je ena tistih mikropivovarn, kamor greš lahko na pivo in še na ogled pivovarne. Proizvodnja, ki ji pravijo kuhinja, je urejena, čista in svetla, velikost svetlečih inoks sodov pa impresivna. Oprema je »slovenska«, delo podjetja Škrlj iz bližnjih Batuj, zmogljivost kuhinje pa za dva milijona litrov na leto, kar je tudi za evropsko craft sceno veliko.

»V teh sodih se dogaja čarovnija. Iz ene kuhe pride 4000 litrov piva,« razlaga Andrej s takim zanosom, da hočeš nočeš prisluhneš pripovedovanju o molekulah, encimih, gretju, ohlajanju. Čeprav veš, da ničesar ne veš, imaš vseeno občutek, da si zdaj del te zgodbe o usklajevanju med alkoholno stopnjo, grenkobo in aromo.

Za nekatere posebnost, za fante iz ekipe Reservoir Dogs pa samoumevna značilnost, pri kateri vztrajajo že od začetka, je, da njihovo pivo vsebuje le vodo, ječmenov slad, kvas in hmelj. Je brez dodatkov, ni filtrirano in pasterizirano.

pivovarja
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Uporabljajo približno dvajset vrst hmelja, kjer je mogoče, slovenskega. Tako kar šest njihovih piv hmeljejo izključno s slovenskimi pridelki. Še posebej zanimiv je sezonski Wet Dreams, pripravljen s svežim hmeljem, ki ga iz Savinjske doline, po obiranju na hmeljiščih, do njihove novogoriške kuhinje dostavijo v pičlih dveh urah.

Tudi to je del trajnosti, čeprav Uroš skromno pove, da: »nismo še tam, kjer si želimo biti, ker smo kot podjetje še premladi. Sicer pa smo senzibilni do te teme in se trudimo čim manj obremenjevati okolje. Ravno smo začeli uporabljati nove aluminijaste pločevinke, ki zmanjšajo volumen in težo prevoza, potrebujejo manj energije za hlajenje, kovina pa se v celoti reciklira. Novost so tudi sodi iz PET-a (polietilena), za katere gostinci pri točenju piva ne potrebujejo CO2, ampak delujejo na podlagi stisnjenega zraka. Kot taki predstavljajo prihranek prostora in so primerni za reciklažo. Pri pivovarni je zelo pomembno tudi upravljanje z vodo – razvili smo učinkovite protokole čiščenja procesnih posod, ki zmanjšajo porabo vode in onesnaženje.«

Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Posebno mesto v proizvodnji ima mala testna pivovarna, v kateri lahko zvarijo 250 litrov piva. Vendar jo le redko uporabljajo, ker fantje že toliko zaupajo v svoje znanje, da testiranja skoraj ne potrebujejo več.

Kaj pa se skriva za tisto steno, na kateri so vrhnji deli pločevink pritrjeni tako, da skupaj tvorijo obliko križa? Na Aljoševem obrazu se razpotegne zadovoljen nasmešek, ker ve, da bo vsak hip razkril nekaj, česar radovedni obiskovalec ne pričakuje. Za vrati je namreč klet z lesenimi sodi žganih pijač, kot sta viski in rum, v katerih starajo nekatera piva. Zaradi vsaj leto dni trajajočega stika s sodi, ki so bili pred tem prepojeni z aromatičnimi žganimi pijačami, ta piva prevzamejo okus po posameznem tipu žgane pijače.

leseni sodi
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Pivo v rokah vrhunskih chefov

Da ima pivo Reservoir Dogs posebno kulinarično vrednost, dokazujejo tudi odprta vrata v kuhinje in restavracije visoke kulinarike, celo tiste, ki se lahko pohvalijo z Michelinovimi zvezdicami in priznanji. Novogoriška restavracija Dam, Hiša Denk, gostilni obeh bratov – Uroša in Aleksa Klinca ter L’Argine a Vencò, restavracija Antonie Klugmann z italijanske strani Goriških brd, je le nekaj bližnjih lokacij, kjer ob okušanju vrhunskih gurmanskih jedi okušamo tudi vrhunsko pivo Reservoir Dogs. Kar četrtina proizvodnje gre v izvoz, največ v Italijo in na Kitajsko, ostalo pa v Anglijo in druge evropske države ter celo v tako oddaljene države, kot sta Aruba in Južna Koreja.

»Moj najljubši food pairing je brancinov karpačo in pivo Cum grano salis. Je preprosto, noro dobro in lokalno. Primorski brancin, piranska sol in brinje s kraškega roba se odlično ujemajo, občutiš prijetno slanost, krožnik pa je zelo harmoničen,« pojasni svojo izbiro Andrej.

točenje piva
Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Okusi prihodnosti

Fantje so polni idej, predvsem pa si kreativnosti ne pustijo omejevati. Bolje rečeno, ta jih vodi še dlje od iskanja novih zanimivih okusov – v eksperimentiranje in razvoj popolnoma novih vrst piva. V nekaj metrov oddaljeni ločeni kleti, na lokaciji nekdanjega slovenskega pohištvenega giganta Mebla, ki so jo poimenovali Dogs’ Sour Lab, na enem koncu nastaja pivo s pomočjo spontane fermentacije, ki jih v hladnih zimskih dnevih spravijo v pivski mošt kar iz zraka, na drugem pa poteka inovativno spajanje pivskega in vinskega sveta.

Pivo re-fermentirajo z avtohtonimi vinskimi kvasovkami slovenskih vinarjev, zato so ta piva bolj kisla, po okusu in barvi bolj podobna vinu. »Kot nam je znano, smo edini na svetu, ki pivo obdelujemo na tak način. Obstajajo sicer produkti, ki so zmes vina in piva, vendar se določenih postopkov, kot jih izvajamo, ni lotil nihče drug. Začeli smo tako, da smo se povezali z briškim biodinamičnim vinarjem Aleksom Klincem. Medana Orange, pivo, ki smo ga pripravili z več kot leto dni dolgo re-fermentacijo v murvinih sodih Aleksa Klinca na vinskih drožeh njegovega verduca, smo poslali v Seoulsko restavracijo z Michelinovo zvezdico. Zdaj pa sodelujemo tudi že z Movio, Bartolom, Štembergerjem in Ščurkom, rabljene sode rdečega vina pa nam dobavlja tudi vinarska družina Edija Simčiča.«

Foto: Mitja Kobal, Karata Film

Z Movio, Alešem in Lanom Kristančičem, s pomočjo avtohtonih kvasovk, ki domujejo na grozdnih jagodah rebule, ki je sicer osnova za njihovo vinsko »specialko« Lunar, v posebnih lesenih sodih re-fermentirajo (oranžno) pivo. Podobno se dogaja tudi v lesenem sodu s prozorno prednjo in zadnjo stranjo, kjer lahko opazuješ pivo jantarne barve, v katerega so potopljene sočne grozdne jagode Ščurkove Kontre. Prizor, ki že v tej fazi obljublja edinstveno doživetje.

Pivovarji v Kromberku spretno izkoriščajo dejstvo, da je pivo v vsakem lesenem sodu zgodba zase, saj sami sodi nosijo določeno avtohtono biokulturo, ki je tudi zaščitni znak posameznih vinarjev, sodi oz. mikroorganizmi v njih, pa določajo potek same fermentacije in drugih bioloških procesov, podobno, kot se dogaja pri vinu. S takšnim pristopom so Dogs’ Sour Labu uspeli na svoja piva prenesti t. i. terroir, vseobsegajoči biološki prstni odtis okolja, v katerem živijo in delajo, kar je redkost tudi v svetovnem merilu.

Več zgodb

O bohinjskih postrveh in ikrah

Ribogojec, ki je z butičnimi proizvodi navdušil vrhunske chefe

Preberite več

Vina, rojena pod zvezdami in luninim sojem

Spoznajte štajerska velikana biodinamike – Acija Urbajsa in Božidarja Zorjana

Preberite več

Medeno doživetje na obrobju Krakovskega pragozda

Čebelarka, ki se je ozdravila alergije na čebelje pike in razvila butična doživetja v svojem čebelnjaku

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več