Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Z več kot 800 gostoljubnimi kmetijami je Slovenija v samem vrhu evropske ponudbe turizma na podeželju.
Okušajte slovensko kulinariko tam, kjer sami pridelujejo živila zanjo. Če boste na kmetiji nastanjeni, boste odkrivali tudi prednosti ekološke pridelave, spoznavali vrtove in njive, pašnike in hleve, vinograde in kleti.
Ko sedete za kmečko mizo, polno dobrot, osvojite slovenski Dober tek ali Bog žegnaj in Na zdravje!
Vsaj tretjina turističnih kmetij ponuja nastanitve v lastnih hišah, apartmajih, sobah in na prostorih za kampiranje. Najboljše prepoznate po označevalnih jabolkih (od 1 do 4). Specializirane turistične kmetije navdušujejo z ekološko pridelavo, s ponudbo, prijazno do družin z otroki, do kolesarjev. Nekatere so primerne tudi za gibalno ovirane.
Izberite mir v zelenem okolju ali potepe in avtentična doživetja, med katerimi so zagotovo tudi kulinarična.
Najboljše kmetije z nastanitvijo, označene s 4 jabolki, poleg odlično opremljenih sob ponujajo pestro kulinariko in dodatna doživetja. Izletniške kmetije – mnoge so ob vinskih turističnih cestah – slovijo po ponudbi hladnih in toplih jedi ter pijač. Večinoma so odprte ob petkih, sobotah in nedeljah, zaželene so najave.
Na kmetijah, ki ponujajo nastanitve, ne zagotavljajo vselej vseh obrokov, zato pa vas na dober obed pogosto usmerijo tudi na bližnje točke, ki jih morda sami oskrbujejo s svežimi živili, vini, prehranskimi izdelki. Ker poznajo lokalno okolje, se lahko zanesete na pristnost.
Večina značilnih jedi slovenskih gastronomskih regij izvira iz podeželskih tradicij. Preverite, kako jih pripravljajo kmečke gospodinje in gospodarji!
Nekatere kmetije so posebej prijazne do otrok. Njihove želje in potrebe upoštevajo tako pri animacijskih doživetjih kot pri kulinariki.
Nekatere tradicionalne jedi, ki jih strežejo na turističnih kmetijah, lahko okusite visoko v gorah.
V slovenskih kmečkih vrtovih blizu kuhinj rastejo aromatične rastline, ki skupaj z drugimi živili dajejo jedem poln okus.
Nepogrešljiv del slovenske kuhinje so lokalne in regionalne začimbe, kot so peteršilj, brez katerega ni dobre tradicionalne goveje juhe, majaron, ki je obvezen v mešanicah za klobase, kraški šetraj, ki gre v fižolove in druge jedi iz stročnic, ter vrsta drugih zeli, ki so kmečkim gospodinjam vselej sveže pri roki.
Foto: Tomo Jeseničnik
Pričakujte veliko svežih živil in izvirno pripravljenih vrtnin
Tradicionalna slovenska predstava o kmečkem obedu vključuje požirek žganega za dobrodošlico ali za slovo, vmes pa klepet ob mizi, obloženi z domačimi mesninami in kruhom. A bistvo gurmanskih užitkov je v tem, kar prav ta hip ponuja narava , kar zdaj raste na vrtu in njivah ali kar je pogosto na hišno izviren način shranjeno v shrambah.
Kmetije s kulinarično ponudbo so prava učilnica tradicionalnih samooskrbnih virov dobre in zdrave hrane.
Poleg turizma številne kmetije ohranjajo in razvijajo različne dejavnosti – zelenjadarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, živinorejo, gojenje rib, čebelarstvo in nenazadnje domače obrti, povezane s tradicionalnimi znanji. Iz lastne moke pečejo kruh, potico, pecivo. Zelenjavo in sadje predelujejo v sokove in konzervirane shranke. Iz zelišč pripravljajo čaje, čajne mešanice, sirupe. Meso spreminjajo v dimljene in sušene mesnine. Goste navdušijo z okusi in z rokodelskimi veščinami.
Ponekod gojijo stara žita (npr. piro) in na nekaterih kmetijah kruh še vedno pečejo na star način – v lončenih krušnih pečeh.
Na mnogih kmetijah ohranjajo pristnost praznikov, kot so božič, velika noč, martinovo in omogočajo doživljanje prazničnih obredov in jedi!
Na kmetijah z izjemno kulinariko se ne zanašajo le na izročilo, temveč tudi na sodobno znanje gastronomije in sommelierstva.
Marsikje se v kuhinjah družijo generacije. Babice še vedno pripravljajo jedi tako, kot so jih nekoč, družbo pa jim delajo šolani kuharji, z izvirnimi pristopi k tradiciji. Na turističnih kmetijah so domala vsa živila pridelana na domačem posestvu, vino pa je negovano v kleteh na domačijah. Posebna prednost je sveža sezonska hrana.
Na mizo dajejo z izvirnostjo obogatene značilne jedi, v trgovinici ponujajo dobrote iz svežega sadja in zelenjave ter mesne delikatese.
Tu navdušujejo s cvetlično kuhinjo, pijačami po izboru sommelierke, domačimi dobrotami iz lastne ekološke pridelave.
Okušajte sezonsko kraško kulinariko, vse leto pršut in teran v hišnih jedeh. Obed zaokrožite z medenim sladoledom.
Na obrobju Brežic poskusite nagrajene mesne dobrote, izberite praznične gostije ali pojedine za vegetarijance.
Tipične dolenjske jedi, postrvi iz domačega potoka, jedi iz ajde in vselej doma pečen kruh - to je le nekaj asov slovite kmetije.
Stare prekmurske jedi se tu družijo z doma pridelanim vinom. Sem se pride tudi na domač sladoled – tudi tisti z bučnim oljem!
Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.
Družinska domačija, ki postreže s sezonskimi, domačimi, lokalnimi in pristnimi dobrotami.
Preberite večKulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.
Preberite večSpoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite večŠparglji, tartufi, gozdni sadeži, zelišča in super solata kar s travnika so divja plat slovenske kulinarike.
Na tržnicah izbiramo domače, na prireditvah uživamo v tradicionalnih okusih, na kosilo hodimo tudi v hribe.
Kam po sveža živila? Na mestne in ekološke tržnice! Začnite na primer z zajtrkom na Plečnikovi tržnici v Ljubljani.
Zaščitena označba porekla, geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost vam zagotavljajo pristnost!
Vodijo vas k čebelnjakom in čebelarjem, k medu, medenim jedem, pijačam in doživetjem inovativnega apiturizma.
Spoznajte deželo, kjer raste najstarejša trta na svetu. Z nami je že preko 400 let in še vedno obrodi grozdje za vino.