Na podeželju je vse več gastronomskega znanja, svetovljanske jedi pa se povsod družijo s slovenskimi sestavinami.

Ekološke kmetije in tržnice po slovenskih mestih ponujajo živila iz bližine. Turistične kmetije po vsej Sloveniji pripravljajo tako tradicionalne kot pogosto izvirne hišne dobrote z lastnimi pridelki. V planinskih kočah , kjer se je treba zaradi odročnosti pri oskrbi z živili pogosto znajti, se pri izbiri primernih jedi radi zgledujejo po značilnih jedeh območja. Ne le pri sestavinah, tudi pri postopkih priprave posameznih posebnosti je gastronomska dediščina odlična učiteljica. To vedo številni čebelarji s svojo ponudbo medenih pridelkov in izdelkov, ter mojstri žganjekuhe , ki navdušijo s tradicionalnimi in izvirnimi žganimi pijačami.

Pri domačinih doma, v lokalu sredi mesta ali na podeželju, na kmetijah ali v planinah boste okušali sezonske jedi.

Spomladi nabiramo šparglje in regrat, poleti gozdne sadeže, jeseni gobe in kostanj, pozimi k stalnicam slovenske kuhinje dodajamo dobrote, ki smo jih konzervirali na tradicionalne načine. Tipično slovensko kosilo se začne z juho, ki je običajno goveja ali gobova, a tudi iz marsikatere sezonske zelenjave. Podobno velja za obvezno solato.

Poleg uveljavljenih slovenskih jedilnikov ob praznikih povprašajte tudi po tipičnih regijskih posebnostih.

Pust odganja zimo tudi s krofi, flancati in ocvrtimi miškami. Pomladno veliko noč spremljajo pirhi – okrašena jajca in šunka s hrenom. Za Martinovo, ko novembra častimo mlado vino, k nadevani raci dodamo domače mlince in rdeče zelje. Za božič pečemo potico, ki spremlja tudi druge praznike. Odkrivajte tudi regionalne praznične jedi!

Uživajte v deželi, v kateri imajo posamezne dobrote tudi svoje praznike.

V Sloveniji se znamo veseliti sezonskih pridelkov. Spremljajte koledar prireditev !
– Spomladi ujemite razstave dobrot slovenskih kmetij, salamijade, festivale oljčnega olja, velikonočnih potic, divjih okusov;
– poleti praznike češenj, jagod, breskev, medu, solinarjev, ribičev, lükarjev (pridelovalcev čebule), krompirja, pršuta, bograča, piva ter odprtih kleti in posameznih vin,
– jeseni festivale buč, sliv, fižola, zelja, jabolk, kostanja, kakijev, razstave gob, martinovanja;
– pozimi praznike potic, štrukljev, penin in kulinariko na božičnih in drugih sejmih

Mimogrede uživamo v grižljajih na tržnici, namenoma gremo na izvirne, pogosto tematske prireditve

Lokali imajo dnevne ponudbe malic in kosil. Ob tržnicah so pogosto manjši lokali z različno, tudi ribjo in vegansko ponudbo jedi. Na ulicah opazimo pekarne in prodajalne bureka – balkanske jedi s slovenskimi, tudi zelenjavnimi, nadevi. Priložnost za druženje in pokušine ponujajo stojnice prireditev po vsej Sloveniji.