Nastavitve zasebnosti

Obvezni piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke in beleži anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si.  

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info

Slovenija, vinorodna dežela

 

Tradicija pridelave vina

Pridelava vina sega tako v zgodovino, kot v sodobno vsakdanjost Slovenije.

Začelo se je že s Kelti v 3. in 4. stoletju pr. n. št., medtem ko je vinogradništvo naravnost cvetelo v času Rimskega imperija.

Da je bilo vino od nekdaj pomemben del življenja na našem prostoru, zgovorno priča borba za pravice trgovanja z vinom, t.i. vinska vojna med Mariborom in Ptujem, ki je trajala preko 300 let, od leta 1339 do leta 1654.

Vino
Foto: Jaka Ivančič
Lahko se pošalimo, da Slovenec bodisi prideluje vino bodisi pozna koga, ki ga prideluje.
Robert Gorjak, citat iz knjige: Slovenija,vinska dežela

Vino je tesno povezano z vsakdanom v Sloveniji

Celo slovenska himna je napitnica.

Če boste povabljeni v goste k slovenski družini, boste kmalu ugotovili, da je vino tesno povezano z življenjem in običaji v Sloveniji, da je vino del našega vsakdana. Lahko se pošalimo, da Slovenec bodisi prideluje vino bodisi pozna koga, ki ga prideluje. Včasih so z njim plačevali dajatve ali ga uporabljali kot menjalno sredstvo, danes z njim nazdravimo ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Celo naša himna »Zdravica” je napitnica. Naj vam še prišepnemo: potrošnja vina na prebivalca se giblje okrog 42 litrov na leto in je med najvišjimi na svetu. Skoraj vsak Slovenec ve, da se iz chardonnayja pridela belo vino, in da rebula raste na Primorskem.

Novice z okusom

Prejemajte gastronomske zanimivosti, novosti, dosežke in priložnosti v svoj e-poštni predal!

Od Mediterana preko Alp in Krasa do Panonske nižine

Slovenske vinorodne okoliše krasi velika geografska in klimatska pestrost.

Polet nad zeleno Slovenijo bi nam hitro razkril, da je naša dežela v osrednjem delu dokaj hribovita, zato tod kakovostno vinogradništvo ni mogoče, saj je prehladno. A ko se premaknemo na vzhod ali na jugo-zahod, se stvari spremenijo. Ko se premaknemo proti vzhodu začne na podnebje vplivati topla Panonska nižina, razmere pa postanejo primerne za vzgojo vinske trte. Tod, na kontinentu, ležita vinorodni deželi Podravje in Posavje.

Na jugo-zahodu za ugodne razmere za rast vinske trte poskrbi toplo Sredozemlje. Tukaj se razprostira vinorodna dežela Primorska .

Geografske danosti in tradicija Slovenijo delijo na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vinogradi so večinoma posajeni na strminah, kar pomeni, da je ročno delo, še posebej ročna trgatev, de facto standard. V Sloveniji so vinogradi v vseh okoliših deležni dovolj padavin, zato namakanje ni potrebno.

VZEMI SI ČAS.

Za vinski safari.

Moja Slovenija

Kaj raste v slovenskih vinogradih?

Za vinogradništvo v Sloveniji sta značilna družinski in obrtniški pristop.

V Sloveniji ni vinskih multinacionalk in glede na povprečno velikost vinogradov 0,32 hektarja tudi ne kaže, da bi se kmalu pojavile. Pridelava grozdja in vina sta največkrat družinski posel, strast, poslanstvo. Celo največji pridelovalec vina, klet Brda, je zadruga, ki združuje 400 kmetov zadružnikov.

V Sloveniji pridelujemo vino na 15.500 hektarjih vinogradov, približno toliko kot Alzacija, kar predstavlja vsega 0,2% svetovne pridelave. Ne glede na površino, ki ni prav velika, je pestrost sort vinske trte (53) v Sloveniji zavidljiva. Okrog 70% pridelanega vina je belega, 30% je rdečega, kar je razumljivo glede na zmerno do hladno klimo v vinorodnih okoliših. Laški rizling je resda naša najbolj razširjena sorta, a vinarji najraje burijo duhove, vinoljube in kritike z avtohtonimi sortami in regionalnimi posebnostmi. Pri belih sortah so to malvazija, rebula, šipon, pinela, zelen, ranina, vitovska grganja, pa tudi rumeni plavec, ki jih lahko pridelajo v klasičnem slogu ali pa »na oranžno”, pri rdečih pa refošk, modra frankinja in žametovka.

Špičnik
Špičnik
Foto: Nea Culpa d.o.o.

Stara trta

Ste vedeli, da raste najstarejša trta na svetu v Sloveniji.

Častitljiva Stara trta je stara blizu 450 let, občudujete pa jo lahko v Mariboru, na Lentu ob reki Dravi. To je naša »dobro varovana skrivnost”, ki preseneti tudi največje vinske poznavalce.

Stara trta je sorte žametovka in kljub velespoštovani starosti vsako leto obrodi med 40 in 50 kilogramov grozdja. A vino ni naprodaj, župan mesta Maribor ga porabi za protokolarne namene.

Stara trta
Stara trta v Mariboru
Foto: Andrej Tarfila

Butične zgodbe

Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.

Pri napojenem medvedu

Mesni izdelki, ki pričarajo pristen stik z naravo in neokrnjene okuse.

Preberite več

Lov za istrskim zlatom

Družinska tradicija, ki iz temne prsti skrivnosten gomolj prinese na okusne krožnike.

Preberite več

Krasna si, bistra hči planin

Kulinarične zgodbe s Posočja in narava doline, ki je inspiracija za vrhunske jedi.

Preberite več

Okusite še več!

Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.

Preberite več