Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.
Foto: Tomo Jeseničnik
1–16 od 16
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Pogača iz tankega ajdovega testa, obloženega s skuto in kislo smetano, je posebnost Prlekije in delno Slovenskih goric ter jo narečno imenujejo tudi »kropec«. Lokalno prebivalstvo meni, da izvira poimenovanje iz »kropa« ali vrele vode, s katero poparijo ajdovo moko za pripravo pogače.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
V Prekmurju od leta 1950 vrsta golaža iz treh vrst mesa, krompirja in dodatkom gob v jesenskem času. Ime jedi izvira iz madžarske besede za kotel, v katerem so pastirji kuhali mesno enolončnico. Največje tekmovanje v kuhanju bograča pripravljajo v Lendavi.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
V pokrajini ob reki Muri nekoč ni bilo poroke brez bogato okrašenega obrednega kruha za srečo v zakonu. Boljši beli kruh, sestavljen iz več vrst testenih kit in z okrasjem, med katerim so bile tudi papirnate rože, so podarjali tudi ob rojstvih in krstih otrok.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Najbolj popularna enolončnice v Prekmurju je bujta repa, ki je bila prvotno značilna jed za kosilo v zimskem času. Ime jedi izvira iz besede »bujti« in pomeni ubiti, torej jed ob zakolu prašiča. Glavne njene sestavine so naribana repa, mastni deli svinjske glave, vratu in narezana svinjska koža.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Krompirjevi žganci, ki so se v Prekmurju uveljavili kot vsakdanja jed za kosilo ali večerjo v 19. stoletju. Ime jedi je prevzeto iz madžarščine. Žgance zabelijo z mastjo, ocvirki, zaseko, bučnim oljem ali s kislo smetano.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Čeprav se imenuje potica, je to značilna pogača ali zloženka iz vlečenega testa, nadevana s tremi plastmi rezin belega kruha in nadevom iz pregrete smetane, jajc, sladkorja (ali medu) in rozin.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
To slastno perutnino, ki je bila nekoč del prehranskega obilja graščakov in drugih privilegiranih družbenih skupin, pripravljajo na Kozjanskem, kjer je tudi del lokalne prireje. Kopun je stalnica ponudbe v gostilni Kunst v Bistrici ob Sotli in drugih restavracijah.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Ena od najbolj značilnih jedi za praznovanje martinovega, ki je od 70. let 20. stoletja značilno praznovanje, povezano z novo vinsko letino. Jed pripravljajo po celi Sloveniji in je tako rekoč obvezna sestavina praznovanja, ki traja od enega dneva do dveh tednov.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Najbolj razpoznavna in popularna slovenska praznična sladka pogača, v kateri si med plastmi vlečenega testa sledijo okusni jabolčni, skutni, orehov in makov nadev. V Prekmurje so jo uvedli sezonski delavci, ki so hodili na delo v Slavonijo in Vojvodino.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Vrhunski prehranski izdelek številnih generacij, ki je rezultat kakovostnega dimljenja in sušenja svinjskih stegen. Odlikujeta ga zrelo svinjsko meso in slanina, dopolnjena z žlahtno aromo po dimu in zmerno slanostjo.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Koline v Prekmurju so eden največjih jesensko-zimskih praznikov. Takrat izdelajo ajdove, bele ali prosene, »čarne« ali krvave klobase in »žemlove« krvavice. Poleg črev napolnijo tudi svinjski želodec (»ded«) in slepo črevo (»baba«).
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Prleška ali slovenjegoriška gibanca je pogača v dveh pokrajinah severovzhodne Slovenije, v kateri je med sedmimi plastmi vlečenega testa nadev iz skute in kisle smetane. Pripravljajo sladko in slano različico.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Pisna pričevanja o tem odličnem konzerviranem svinjskem mesu v zaseki so že od druge polovice 15. stoletja. Ime je povezano z načinom izdelave, saj je treba kakovostne kose svinjskega mesa potopiti, zadelati (narečno »tünkati«) v zaseko ali »zábel«.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Avtorska interpretacija kuharja Leona Pintariča (Gostilna Rajh, Bakovci) siceršnje madžarske jedi iz ocvrtega testa, ki je pogosta tudi v ponudbi pozitivne ulične prehrane. V Pintaričevi izvedbi pa vstopa v vrhunsko gostinsko ponudbo.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Značilen obredni kruh, o katerem so pisna pričevanja že iz 17. stoletja. Vrtanek je bil pogost dar, ki so ga dekleta podarjala koscem, delili so jih tudi ob ličkanju koruze, stalno so ga uživali na poročnih gostijah.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
To juho opisujejo s samimi presežniki, saj naj bi bila čudežno zdravilo za neprespane in alkoholno čezmerne noči. Najpogosteje se ta juha kuha ob kolinah, pripravljajo jo na poročnih gostijah, ko jo ponudijo svatom kot znamenje, da se veseljačenje zaključuje.
Okusite Slovenijo
Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.
