Čudovito poletje v Sloveniji

Poletje nam postreže z obiljem sadežev, toplo vreme pa vabi na dogodke, praznovanja in festivale. Obvezna sestavina poletja je sezonskost in filozofija "z vrta na mizo," še posebej pa zasije slovenska bistrojska scena s svojo atraktivno, drzno kulinariko in druženjem v dolgih poletnih večerih.

Sadje in zelenjava sta poleti polnega okusa

Poleti nam vrtovi in njive, pa sadovnjaki in celo bližnji gozd, postrežejo z obilico sadja in zelenjave. S poletnim soncem obsijano sadje je v tem času sveže in polnega okusa. Pravo poletno sadje je koščičasto. Prve znanilke poletja so češnje, nato pa sledijo višnje, marelice, nektarine in breskve, pa tudi zgodnje sorte jabolk in hrušk.

V gozd ali na travnike se podamo po maline, robide, borovnice, brusnice in ribez. Zorijo postopoma, zato jih lahko nabiramo tekom poletja. V drugi polovici poletja dozorijo še ringloji, slive in češplje. Domača češplja je slovenska avtohtona sorta, drobnejša in bolj modra od sliv. Te so bolj okrogle in svetlejše, lahko celo rumene in s svetlo notranjostjo, od katere se koščica zlahka loči.

Poleg bučk, kumar, stročjega fižola, graha, krompirja, blitve, belušev, rukole, jajčevcev in paprike je poletje sezona domačega paradižnika, iz zemlje pa pokuka tudi že kakšen oranžen korenček.

Prazniki, festivali in bali

Poletje je čas prazničnih dni, tednov in noči. Od bolj tradicionalnih, pa kmečkih in meščanskih ter takih, povezanih z verskimi obredi, do bolj sodobnih. Poletje vabi na potep, na odkrivanje novih krajev, starih tradicij in okusne hrane in pijače.

Slovenija je po številu čebelarjev v vrhu med članicami EU, pohvalimo pa se še z avtohtono čebelo kranjsko sivko in svetovnim dnevom čebel, ki ga na slovensko pobudo praznujemo 20. maja. Vse to, skupaj z večstoletno tradicijo čebelarstva pri nas, je izhodišče za Čebelarski praznik, ki ga v Gornjem Gradu od leta 1988 organizirajo vsak tretji vikend v juliju. V ospredju so čebelarska dejavnost, prikaz starega čebelarjenja, medeni izdelki in pomen medu.

Praznik terana in pršuta je osrednji praznik Kraševcev ter vseh ljubiteljev kraške kulinarike in običajev. V avgustu s svojim bogatim programom privabijo množico obiskovalcev. In kako jih ne bi, ko so na meniju najboljši pršuti in terani, dva simbola Krasa. Vsako leto izberejo zmagovalce ter organizirajo degustacijski pohod po Teranovi krožni poti, razstavo vin, oglede pršutarn in še kaj. Vsako drugo leto kronajo novo kraljico terana.

Ena izmed najstarejših slovenskih etnografskih prireditev je Ovčarski bal, ki poteka že od leta 1959. Temelji na avtohtoni pasmi jezersko-solčavske ovce, ki je bila registrirana in prvič predstavljena že leta 1892 v Parizu. Tradicionalno se odvija vsako drugo nedeljo v avgustu, ko pastirji priženejo ovce s planin. Ob tem prikazujejo stare običaje življenja na planini ter dela, povezana s pridelavo ovčje volne. Obvezna sestavina Ovčarskega bala so domače jedi, pripravljene tradicionalno, na odprtem ognjišču: masunjek s kislim mlekom in ajdovi žganci z zeljem. Te si namreč na planinah pripravljajo tudi pastirji. Sveže ocvrti flancati pa še danes ponazarjajo praznični značaj dogodka.

Na drugem koncu Slovenije obalo in pomole Izole zasede tradicionalna prireditev Ribiški praznik. Poleg glasbenega in športnega programa je v ospredju gastronomija: značilne mediteranske ribje dobrote, h katerim se odlično podajo lokalna vina.

Praznik idrijskih žlikrofov konec avgusta v ospredje postavlja stoletno zgodbo tradicionalne rudarske jedi, ki na festivalu dobi tudi sodobnejše preobleke. Idrijski žlikrofi iz testa s krompirjevim nadevom in z značilno obliko so prva slovenska jed, ki je bila zaščitena na ravni Evropske unije kot zajamčena tradicionalna posebnost. Na festivalu pa se predstavijo še druge idrijske gastronomske posebnosti, kot so smukavc, ocvirkovca in mesna omaka za žlikrofe, bakalca. Slednja ima prav posebno vlogo, saj se v “Jagerchef” tekmovanju lovski kuharji pomerijo v pripravi najboljše.

Največji pesniki in najboljša vina se zberejo na Dnevih poezije in vina konec avgusta. Največji mednarodni pesniški festival, ki v očarljivem srednjeveškem jedru Ptuja, v zadnjih letih pa tudi drugod po Sloveniji, združuje najboljše pesnike in umetnike z vsega sveta ter ponudbo najboljših slovenskih vin.

Na skrajnem severovzhodnem koncu Slovenije Festival Vinarium obuja pozno poletno dogajanje z dvema osrednjima prireditvama, Bogračfestom in Lendavsko trgatvijo. Bograč, ki ga na festivalu kuha več tekomovalnih ekip, je tradicionalna prekmurska jed s tremi vrstami mesa, čebulo, krompirjem in začimbami, Bogračfest pa velja za eno največjih kulinaričnih prireditev v Sloveniji in se tradicionalno odvija zadnjo avgustovsko soboto v Lendavi.

Podobno kot Ovčarski bal tudi prireditev Kravji bal v Bohinju poteka že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Nekoč je bil predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in gostinci veselili ob koncu pašne sezone, danes pa privabi številne ljubitelje tradicije in domačih dobrot, predvsem sira. Planšarji v sredini septembra z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo “basengo” – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini.

Za sladek zaključek poletja poskrbi mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra, ki konec septembra vabi na ulice in trge mestnega jedra Kopra. Je največja tovrstna prireditev v Sloveniji, kjer lahko obiskovalci okušajo različne sladice, bodisi tiste, ki so nastale po recepturah istrskih gospodinj, bodisi novodobne sladke mojstrovine, katerih avtorji so vrhunski domači in tuji slaščičarski umetniki. Pa tudi sladka vina, piva in druge sladke pijače ter medene izdelke. Poleg ponujajo bogat spremljevalni program s slaščičarskimi delavnicami, kuharskimi šovi ter vodenimi degustacijami in predavanji. Vsako leto pa izberejo Najizvirnejšo sladico Istre, Muškat Sladke Istre in Naj torto Sladke Istre.

Bistrojske specialitete za dolge poletne večere

Poletna ležernost preveva tudi zaprisežene gurmane, ki se ob toplih in dolgih poletnih večerih radi družijo v soju zvezd ter ob spremljavi atraktivne in drzne kulinarike na terasah bistrojev, ali v njihovi notranjosti, poklepetajo s prijatelji.

Pod mogočno lipo, na enega najmanjših ljubljanskih trgov, vabi TaBar, poligon mlade ustvarjalnosti, a tudi hram naravnih vin, kjer chef Jakob Pintar ustvarja vrhunske avtorske krožnike. Tudi Breg, ljubljanski bistro pod kuharsko taktirko z Michelinovo zvezdico nagrajenega chefa Jorga Zupana, privablja gurmane vseh vrst.

A tudi izven prestolnice je nekaj odličnih bistrojev. Eden takih je leta 2022 s tremi kapami Gault&Millau nagrajeni Bistro Grad Štanjel. V pravljični vasici Štanjel na Krasu se na grajskem vrtu odvija gastronomska zgodba, navdahnjena z burjo in okusi Mediterana in Krasa. Ob pogledu na prekrasno arhitekturo male vasice z vonjem po borovcih vas bodo navduševali barviti krožniki chefa Sima Komela. Na drugi strani Slovenije, v Celje vabi bistro Lalu, v Maribor City Terasa, v Radovljico pa Hiša Linhart, če jih naštejemo le nekaj.

Kjerkoli se boste že hladili, naj bo okusno in sveže, s kančkom drznosti, kot se spodobi za poletje.