Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
V eni od najbolj zelenih držav na svetu nam narava ponuja obilo posebnosti, ki jih radi vključujemo v svojo kuhinjo.
Blizu morja iščemo divje šparglje in tartufe, v gozdovih gobe in raznotere gozdne sadeže, v vlažnih sencah čemaž, na travnikih začimbe, dišavnice ter regrat, ki je po vsej Sloveniji spomladi nepogrešljiva divja solata.
Nabiramo vse, kar je užitnega, okusnega in sploh živahno zelenega, z vrtninami se pa tudi ne skregamo.
Dario Cortese, poznavalec divje hrane
V naravi nabiramo le tiste samonikle užitne rastline, ki jih res dobro poznamo! Zaradi njihovega ohranjanja in ponovne rasti nikoli ne naberemo vseh na rastišču. Spoštujemo predpisane omejitve. Naberemo lahko do dva kilograma gob, do dva kilograma posameznih gozdnih sadežev in do en kilogram čemaža oz. zelnatih rastlin.
Poznavalci vedo, kje nabrati samonikle dobrote, drugi v njih uživamo, ko nam jih ponudijo na krožniku.
Spomladi so marsikje dnevi divjih špargljev, jeseni se gre v lov na tartufe. Kdaj je čas za regrat in čemaž, kdaj rastejo gobe, kdaj zorijo gozdni sadeži in kdaj je pravi čas za kostanj, lahko odkrivate na tržnicah po vsej Sloveniji. Na dobrote iz divjine opozarja sezonska ponudba v restavracijah in na turističnih kmetijah.
Nekateri kuharski mojstri, kot je Ana Roš , radi bogatijo svoje jedi s posebnostmi, ki jih sami naberejo – pogosto kar v bližini svojih kuhinj! Presenetijo s cvetovi užitnih rož in marsičesa, kar so na lokalnem območju nabirali predniki.
Na turističnih kmetijah sta npr. bezgov sirup in solata iz regrata del običajne ponudbe.
Sveži mladi poganjki divjih špargljev so pomladna delikatesa Mediteranske in Kraške Slovenije. Aprila obiščite Divje okuse Krasa.
V Slovenski Istri vse leto okušajte jedi s tartufi. Ko je čas za lov nanje, vam lahko prava poznavalka razkrije njihove skrivnosti.
Slovenija je dežela navdušenih gobarjev. V večini gostiln in planinskih koč je poleg goveje juhe običajno na meniju tudi gobova juha.
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi – z gozdovi je poraščenih več kot 60 odstotkov ozemlja.
Tu raste več kot 500 vrst užitnih gob! Posebej priljubljena sta jesenski goban ali jurček (Boletus edulis) ter lisička (Cantharellus cibarius). Divje gobe so sestavina tipičnih jedi , kot sta npr. bograč in pohorski lonec, z njimi pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi. Od julija do oktobra se vrstijo gobarski prazniki.
Foto: Tomo Jeseničnik
Gozdni sadeži in plodovi pestrijo slovensko kuhinjo vse leto, saj znamo iz njih ustvariti odlične shranke.
Čeprav so dobrote iz narave najboljše sveže, lahko njihovo moč in okus spoznavamo kadarkoli. Čemaž, ki naj ga, zaradi nevarnosti zamenjav s strupenimi rastlinami, nabirajo le poznavalci, lahko poskusimo v pestu ali v oljčnem olju. Jagodičevje lahko uživamo posušeno in v marmeladah. Jeseni si v mestih roke grejemo s pečenim kostanjem.
Več kot deset odstotkov Slovenije, prve države z nazivom Globalna zelena destinacija, predstavljajo zavarovana območja, skoraj štirideset odstotkov ozemlja je varovanega v okviru Nature 2000.
Ko gremo po okuse v naravo, upoštevajmo gozdni bonton, ki med drugim predpisuje:
– Pri nabiranju gozdnih sadežev ne uporabljamo pripomočkov, s katerimi bi lahko poškodovali rastlino, podrast ali gozdna tla.
– Pazimo, da ne nabiramo zaščitenih rastlin! Tudi druge rastline nabiramo selektivno – samo po nekaj rastlin na enem mestu.
– Nabiramo le gobe, ki jih poznamo. Uporabljamo košare z odprtinami, ne vrečk. Tudi strupenih gob ne brcamo!
– Držimo se uhojenih poti in ne motimo živali!
Iz njih kuhamo dišeče čaje, pripravljamo zdrave dodatke k prehrani in z njimi začinjamo izbrane jedi.
V pristni naravi še rastejo aromatične rastline, kot so materina dušica (Thymus serpyllum), dobra misel (Origanum vulgare), kraški šetraj (Satureja montana) in mnoge druge. Zeliščna doživetja vas čakajo v Zgornji Savinjski dolini, Laškem, Novi Gorici in številnih drugih krajih izjemne narave in zeliščnih vrtov.
Regrat ni samo okusna, temveč tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika.
Regrat (Taraxacum officinale) je povsod rastoča zelnata travnica z značilno globoko narezljanimi listi, ki jih daleč od prometnih poti nabiramo spomladi, preden rastlina zacveti. Listi so bogat vir vitaminov in rudnin. Mlad regrat s krompirjem, jajci ali slanino velja za odličnega pomočnika v boju s spomladansko utrujenostjo.
Doživite edinstvene zgodbe slovenskih ponudnikov, gostincev in pridelovalcev.
Družinska domačija, ki postreže s sezonskimi, domačimi, lokalnimi in pristnimi dobrotami.
Preberite večDomače jedi s skandinavskim pridihom in v sozvočju z naravo.
Preberite večSpoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite večKam po sveža živila? Na mestne in ekološke tržnice! Začnite na primer z zajtrkom na Plečnikovi tržnici v Ljubljani.
Vodijo vas k čebelnjakom in čebelarjem, k medu, medenim jedem, pijačam in doživetjem inovativnega apiturizma.
Čista voda iz pipe ali pitnika, izvirska ali mineralna voda? V Sloveniji lahko svoje požirke povsod izbirate!
Avtohtone sorte hmelja dajejo okus pivom sveta, lokalni pivovarji pa varijo pivo tudi z izvirnimi sestavinami
Znak trajnosti za vse ekološke in gurmanske navdušence.
Na tržnicah izbiramo domače, na prireditvah uživamo v tradicionalnih okusih, na kosilo hodimo tudi v hribe.