Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.
Foto: Tomo Jeseničnik
1–21 od 57
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Pogača iz tankega ajdovega testa, obloženega s skuto in kislo smetano, je posebnost Prlekije in delno Slovenskih goric ter jo narečno imenujejo tudi »kropec«. Lokalno prebivalstvo meni, da izvira poimenovanje iz »kropa« ali vrele vode, s katero poparijo ajdovo moko za pripravo pogače.
ALPSKA SLOVENIJA
Najbolj množična vsakdanja jed alpskega in osrednjega dela Slovenije so bili žganci. Misel iz 19. stoletja pravi, da so »steber kranjske dežele«. Žganci ali drobljenci so lahko glavna jed ali priloga k enolončnicam, sladkemu in kislemu mleku ali jogurtu. Okusni so tudi z jajci ali kislima zeljem in repo.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Okusna hladna jed, namaz ali priloga k polenti. Osnovo predstavlja posušena polenovka in je zelo značilna jed za božično vigilijo in ob pokušanju novega oljčnega olja. »Na rdeče« se jed imenuje, če polenovko pripravimo v paradižnikovi omaki.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Jed, ki je nikoli ne režemo, temveč lomimo z rokami, je posuta s soljo in kumino. Okusna pogača z evropsko zaščito tradicionalne posebnosti je nastala pred stoletji ob združevanju medkulturnih razlik na območju Bele krajine.
ALPSKA SLOVENIJA
Posebnost gastronomske ponudbe Bleda od leta 1953. Sladico sestavlja listnato testo z vaniljino kremo, tanjšo plastjo stepene sladke smetane in na vrhu še plast listnatega testa s sladkornim posipom. V hotelu Park na Bledu so do jeseni leta 2011 pripravili že enajst milijonov originalnih blejskih kremšnit ali rezin.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
V Prekmurju od leta 1950 vrsta golaža iz treh vrst mesa, krompirja in dodatkom gob v jesenskem času. Ime jedi izvira iz madžarske besede za kotel, v katerem so pastirji kuhali mesno enolončnico. Največje tekmovanje v kuhanju bograča pripravljajo v Lendavi.
ALPSKA SLOVENIJA
V Bohinju pripravljajo posebno vrsto zaseke, tj. zabele ali namaza iz mlete prekajene slanine. V zaseki konzervirajo suhe klobase in kose mesa. Suha klobasa z zaseko je izjemno okusna malica, prekajena zaseka pa kot zabela daje izjemen okus jedem.
ALPSKA SLOVENIJA
Posebna vrsta pikantne skute ali sira iz kislega mleka, ki dozori v lesenih čebrih ali dežah. Zorenje je hitrejše v poletnih mesecih, zato izdelujejo mohant iz polnomastnega, pozimi pa iz posnetega mleka. Ta izjemna slovenska delikatesa ima evropsko zaščito označbe porekla.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
V pokrajini ob reki Muri nekoč ni bilo poroke brez bogato okrašenega obrednega kruha za srečo v zakonu. Boljši beli kruh, sestavljen iz več vrst testenih kit in z okrasjem, med katerim so bile tudi papirnate rože, so podarjali tudi ob rojstvih in krstih otrok.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Najbolj popularna enolončnice v Prekmurju je bujta repa, ki je bila prvotno značilna jed za kosilo v zimskem času. Ime jedi izvira iz besede »bujti« in pomeni ubiti, torej jed ob zakolu prašiča. Glavne njene sestavine so naribana repa, mastni deli svinjske glave, vratu in narezana svinjska koža.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Krompirjevi žganci, ki so se v Prekmurju uveljavili kot vsakdanja jed za kosilo ali večerjo v 19. stoletju. Ime jedi je prevzeto iz madžarščine. Žgance zabelijo z mastjo, ocvirki, zaseko, bučnim oljem ali s kislo smetano.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Ena od prehranskih tradicij Istre je tudi izdelovanje hlebčkov iz posušenih fig. Fige se narežejo in z grozdnim sokom zgnetejo v gosto maso. To oblikujejo v hlebčke, ki jih sušijo na soncu, pokrite z lovorovimi listi najmanj teden dni. Hlebčki so potem primerni za hrambo in uživanje tudi več mesecev.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Fritole so sladki ocvrtki testa, poznani tudi kot »miške«, ki so značilna božična sladica. V testo ponekod dodajo tudi rozine. Kroštole ali hroštole pa so ocvrto krhko pecivo, ki ga sicer poznamo tudi pod imenom »flancati«. Značilna praznična sladica, ki je bila v Istri najbolj značilna za pustno obdobje.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Značilna jajčna omleta v istrski in siceršnji mediteranski kuhinji v Sloveniji. Zlasti številne so spomladi, ko je na voljo veliko svežih mladih rastlin, zelišč in zelenjave. Čez leto dodajajo jajčni masi tudi druga živila, na primer gobe, pršut, klobase, slanino, belo in rdeče vino.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Značilna praznična sladica mediteranskega dela Slovenije in sosednje Furlanije - Julijske krajine. Je starejša razvojna »sorodnica« slovenske potice, od katere se razlikuje tudi po tehnologiji in obliki, saj nima sredinske luknje in je le polžasto zavita. Prvo pisno pričevanje o gubanci je iz 2. polovice 16. stoletja. Gubanco pripravljajo na Goriškem iz vlečenega, na Vipavskem pa iz kvašenega testa.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Testeni cmočki, nadevani s krompirjem, čebulo, ocvirki in začimbami, so značilna jed rudarskega življa v Idriji s prehoda 19. v 20. stoletje. Pripravljajo jih z omako »bákalco« iz koštrunove ali zajčjega mesa, tudi zabeljene ali z golažem.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Poznamo tri vrste te enolončnice, ki sicer izvira iz Karnije, a so jo na Krasu, v Vipavski dolini in v slovenski Istri prilagodili lokalnim prehranskim potrebam. Kraško joto pripravljajo iz kislega zelja in krompirja, vipavsko iz kisle repe, tudi zelja, ohrovta ali pesinih listov in istrsko brez krompirja.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Na različne načine pripravljeni lignji, ki jih v Sloveniji pogosto imenujemo z italijansko besedo kalamari, predstavljajo zaradi različnih nadevov pravo paleto različnosti okusov. Najpogostejši način priprave je ob različnih nadevih predvsem praženje na žaru.
ALPSKA SLOVENIJA
V vseh slovenskih gastronomskih regijah cenimo tradicionalno naravno kisano zelje in repo. Še posebej pozimi bogatita tako vsakdanje kot praznične jedilnike – kot priloga ali kot sestavina samostojnih jedi. S svojo prijetno kislostjo veljata za zdravo pomoč pri prebavi.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Klapavice ali pedoči so priljubljeni morski sadeži, ki uspevajo v slovenskem morju. Pripravljajo jih na več načinov, npr. v omaki »na belo« oziroma na »tržaški način«, v juhi, na žaru in v okusnih rižotah.
ALPSKA SLOVENIJA
Vrsta kuhanih, zabeljenih testenih cmokov ali žepkov z nadevom iz drobtin, surovega masla, orehov, rozin in dišavnic je značilna praznična jed. Njim podobno jed navaja kuhar oglejskega škofa že v 15. stoletju.
Okusite Slovenijo
Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.
