Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi.
Foto: Tomo Jeseničnik
22–42 od 57
ALPSKA SLOVENIJA
Na Koroškem ima rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, ki se hrani od peke do peke in se prenaša iz roda v rod, prav posebno mesto v vsakdanji in praznični prehrani. Nekdaj je hlebec takega kruha veljal za plačilno sredstvo, podarjen kos neznancu pa za simbolno zaščito novorojenca pred slabim.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Čeprav se imenuje potica, je to značilna pogača ali zloženka iz vlečenega testa, nadevana s tremi plastmi rezin belega kruha in nadevom iz pregrete smetane, jajc, sladkorja (ali medu) in rozin.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
To slastno perutnino, ki je bila nekoč del prehranskega obilja graščakov in drugih privilegiranih družbenih skupin, pripravljajo na Kozjanskem, kjer je tudi del lokalne prireje. Kopun je stalnica ponudbe v gostilni Kunst v Bistrici ob Sotli in drugih restavracijah.
ALPSKA SLOVENIJA
Najbolj poznan slovenski prehranski izdelek v svetu, ki izvira iz bogate dediščine predelave svinjine v poltrajne mesne izdelke. Najstarejša omemba te klobase z nazivom »kranjska« sega v drugo polovico 18. stoletja.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
»Šelín« je kraško narečno poimenovanje aromatične zelene, ki je ena od stalnic v zelenjavnih jedeh kraške kuhinje. Liste in gomolj uporabljajo za pripravo juh, omak, enolončnic in solat. Najbolj priljubljena enolončnica je »šelínka«. Liste zelene tudi sušijo in jih uporabljajo kot začimbo.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Slovite suhe mesnine z evropsko zaščiteno geografsko označbo nastajajo s postopki soljenja in sušenja na značilni kraški burji. Na tradicionalen način konzervirana svinjska stegna in druge mesnine se družijo z odličnimi siri in rdečimi vini.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Duhovito, morda celo ironično poimenovanje jedi delavcev v nekdanjem mestnem pristanišču ob Ljubljanici v 17. stoletju. Jed pomeni ocvrta piščančja bedra in perutnice, njeno poimenovanje pa je povezano z najbolj vsakdanjo in množično močnato jedjo »žganci«, ki je bila pogosto izraz revščine in celo preživetja.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Z 19. stoletjem se je uveljavilo značilno ljubljansko kosilo. Nekateri meščani so navedene jedi pripravljali doma, drugi so začeli odhajati ob sobotah ali nedeljah v obmestne gostilne. Ta vrsta kosila se je ohranila vse do danes in pogosto predstavlja klasiko družinskega druženja ob koncih tedna.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Ena od najbolj značilnih jedi za praznovanje martinovega, ki je od 70. let 20. stoletja značilno praznovanje, povezano z novo vinsko letino. Jed pripravljajo po celi Sloveniji in je tako rekoč obvezna sestavina praznovanja, ki traja od enega dneva do dveh tednov.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
To je oznaka za najpogostejše jedi, enolončnice v Istri, ki se razlikujejo glede na uporabljene sestavine in letne čase. Bistvo priprave minešter je dolžina kuhanja na zmernem ognju in dodajanje kosa svinjskega mesa ali pršutove kosti, kar obogati okuse. V prehrani so se mineštre uveljavile od začetka 20. stoletja. Med najbolj značilnimi mineštrami so »bobići« in »paštafažoj«.
LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA
Obilica žab v okolici Ljubljane je bila temelj za okusno jed. Žabje krake so ocvrli v panadi ali jih pekli. To je še danes mestna prehranska posebnost, stalnica tudi v ponudbi gostilne Pri Žabarju.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Po najvišjih prehranskih standardih in na temeljih vrhunskega strokovnega znanja gojeni brancini v Piranskem zalivu so se uveljavili v številnih vrhunskih kuhinjah tudi zunaj Slovenije.
ALPSKA SLOVENIJA
Pohorski lonec je okusna zelenjavno-mesna enolončnica, ki jo je ustvarila kuharica Darinka Orlačnik leta 1996 na Zreškem Pohorju. Na Zreškem Pohorju vsako leto ob koncu julija pripravijo kulinarično prireditev Praznik pohorskega lonca.
MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA
Polenta se je v zgodovinskem razvoju razširila na območje mediteranske Slovenije iz sosednje Furlanije, in sicer v 18. stoletju. Koruzna polenta je razvojno mlajša, saj veljajo za starejše polente iz prosa, sirka in ajde, ki so jih kuhali že v antiki. Danes največ pripravljajo rumeno in belo polento, v Ozeljanu pa od l. 1991 pripravijo Praznik polente.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Najbolj razpoznavna in popularna slovenska praznična sladka pogača, v kateri si med plastmi vlečenega testa sledijo okusni jabolčni, skutni, orehov in makov nadev. V Prekmurje so jo uvedli sezonski delavci, ki so hodili na delo v Slavonijo in Vojvodino.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Vrhunski prehranski izdelek številnih generacij, ki je rezultat kakovostnega dimljenja in sušenja svinjskih stegen. Odlikujeta ga zrelo svinjsko meso in slanina, dopolnjena z žlahtno aromo po dimu in zmerno slanostjo.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Koline v Prekmurju so eden največjih jesensko-zimskih praznikov. Takrat izdelajo ajdove, bele ali prosene, »čarne« ali krvave klobase in »žemlove« krvavice. Poleg črev napolnijo tudi svinjski želodec (»ded«) in slepo črevo (»baba«).
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Prleška ali slovenjegoriška gibanca je pogača v dveh pokrajinah severovzhodne Slovenije, v kateri je med sedmimi plastmi vlečenega testa nadev iz skute in kisle smetane. Pripravljajo sladko in slano različico.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Pisna pričevanja o tem odličnem konzerviranem svinjskem mesu v zaseki so že od druge polovice 15. stoletja. Ime je povezano z načinom izdelave, saj je treba kakovostne kose svinjskega mesa potopiti, zadelati (narečno »tünkati«) v zaseko ali »zábel«.
TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA
Avtorska interpretacija kuharja Leona Pintariča (Gostilna Rajh, Bakovci) siceršnje madžarske jedi iz ocvrtega testa, ki je pogosta tudi v ponudbi pozitivne ulične prehrane. V Pintaričevi izvedbi pa vstopa v vrhunsko gostinsko ponudbo.
ALPSKA SLOVENIJA
V Ratečah poznajo dve vrsti testenih žepkov ali krapov. Nadev kocovih krapov sestavljajo kuhane in zmlete suhe hruške, nekaj medu in cimeta. Špresovi krapi pa imajo nadev iz skute ali »špresa« in koruznega zdroba. Nekatere gospodinje dodajo v nadev še proseno kašo, prepraženo čebulo, zaseko, cimet in drobnjak. Na Gorenjskem so priljubljeni tudi ajdovi krapi, testeni žepki iz ajdovega testa, ki jih nadevajo s skuto ali mlezivom.
Okusite Slovenijo
Naročite se na najokusnejši e-novičnik Taste Slovenia.
