Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija (STO) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.tasteslovenia.si, ki jih STO uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Slovenska turistična organizacija trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Dovoljujem, da Slovenska turistična organizacija beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Slovenska turistična organizacija trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.
Upravljalec osebnih podatkov:
Slovenska turistična organizacija, Dimičeva ulica 13, Ljubljana
tel: +386 1 5898 550
e-pošta: info@slovenia.info
Kjer so okusi tako različni kot pokrajine
Okusi ob morju niso enaki kot med alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja druge okuse kot Kras. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi. Kar ponuja narava, se v kuhinji spremeni v okuse, po katerih si boste Slovenijo zagotovo zapomnili!
V slovenskih kuhinjah prisegamo na sveža živila in poznamo njihovo pot od njive do krožnika. Raznoliko okolje nam radodarno streže raznovrstne produkte, ki jih vrhunski chefi vključujejo v svoje stvaritve. Jedi radi popestrijo z divjimi rastlinami, nabranimi v naravi. Slovenska kulinarika temelji na lokalni dediščini in lokalnih sestavinah.
Značilne jedi, živila in pijače slovenske gastronomije, teh je več kot 400, so predstavljene v gastronomski piramidi skozi 24 gastronomskih regij Slovenije. To so torej vse jedi, vseh časov in vseh družbenih skupin. V vrhu piramide so značilna jed, živilo in pijača, ki regijo najbolje predstavljajo.
V Alpski Sloveniji presenečajo dobrote s pastirskih planin, v Mediteranski in Kraški Sloveniji okus soli s tradicionalnih solin in mesnin, ki zorijo na burji. Termalna Panonska Slovenija poleg zdravih voda ponuja različnost močnatih jedi in kruha, Ljubljana in Osrednja Slovenija orehovo potico in izvirne jedi s svetovljanskimi vplivi. A kljub izjemni pestrosti je sledil izbor najbolj reprezentativnih jedi, živil in pijač celotne Slovenije: »Vrh piramide gastronomije Slovenije,« ki jih, kot je tipično za naše kraje, najdete v več različicah.
Ena takih, različna po regijah in letnih časih, je slovenska potica. Naša najbolj značilna jed, ki je v postopku pridobivanja EU zaščite kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Najboljša podoba zelene, zdrave in trajnostne Slovenije so živila, ki jih nabiramo ali pridobivamo v neokrnjeni naravi, to so med, gozdni sadeži in plodovi, travniška in gozdna zelišča. Najbolj tipična pijača je vino, oziroma pester izbor vin iz kar treh vinorodnih dežel, z izvirnimi vini in skupno 11 avtohtonimi sortami grozdja.
V vrhu Alpske Slovenije med najbolj značilnimi jedmi najdete kranjsko klobaso, z enako recepturo že nekaj stoletij, žgance ter kislo zelje in repo. Naravno kisana zelje in repa še posebej pozimi bogatita tako vsakdanje kot praznične jedilnike – kot priloga ali kot sestavina samostojnih jedi. Glavna jed ali priloga so lahko tudi ajdovi ali koruzni žganci, ki so bili nekdaj izjemno pogosti na krožnikih lokalnega prebivalstva. Misel iz 19. stoletja celo pravi, da so žganci »steber kranjske dežele«.
Tipično živilo Alpske regije je postrv. Naj si bo soška ali bohinjska, iz rek ali iz jezer, na žaru ali ocvrta, postrv je prava gastronomska poslastica. Gorenjski tepkovec, pijača v vrhu piramide ima slovensko zaščito geografske označbe. To odlično domače žganje je destilat iz hrušk stare sorte, imenovanih tepka.
Iz morja pridobivamo ročno pridelano piransko sol in solni cvet. V tradicionalnih solinah na slovenski obali solinarji iztrgajo morju sol na prav tak način kot pred 700 leti. Sol ni mleta in rafinirana, v povprečju pa ima bogatejšo mineralno sestavo kot druge soli.
Tipična jed te regije je piranski brancin in tipična pijača rebula. Po najvišjih prehranskih standardih in na temeljih vrhunskega strokovnega znanja gojeni brancini v Piranskem zalivu so se uveljavili v številnih vrhunskih kuhinjah tudi zunaj Slovenije. Rebulo, skoraj pozabljeno sorto, so briški vinarji dvignili na piedestal in iz nje naredili kraljico svojih vinogradov, kar vsako leto obeležijo z mednarodnim dogodkom »Brda, home of rebula.” Ta pa je, skupaj s šiponom, odgovorna za največ slovenskih platinastih in zlatih medalj, pa tudi regionalnih in mednarodnih trofej na najpomembnejšem ocenjevanju vin na svetu – Decanter World Wine Awards (DWWA).
Na stičišču slovenskih regij se prepletajo tudi njeni okusi, prisotne pa je veliko samosvoje kulinarike. Ajdova kaša je predstavnik te pokrajine. Nekoč hrana kmetov, je danes med bolj iskanimi živili. Vsebuje odlične hranilne vrednosti, jedo jo lahko tudi tisti, ki se izogibajo glutenu, zato se velikokrat znajde na jedilniku vseh, ki se želijo prehranjevati dobro in zdravo.
Orehova potica, simbol slovenske kulinarike, je tipična jed in pivo pijača regije Ljubljana in Osrednja Slovenija. Izvirna sladica, ki je v postopku pridobivanja EU zaščite kot zajamčene tradicionalne posebnosti, je najbolj razširjena in popularna z orehovim nadevom. Pivo in varjenje le-tega je tod doma že stoletja. To omogoča tako obilica kakovostne vode kot tudi nasadi hmelja slovenskih avtohtonih sort.
Zvezda naše vzhodne regije, Termalne panonske Slovenije, je štajersko prekmursko bučno olje, ki je vpisano v evropski register zaščitenih kmetijskih pridelkov z zaščiteno geografsko označbo. To temno zeleno olje izjemnega okusa je stalnica kulinarike teh koncev, saj ga najdemo celo v sladicah.
Značilna pijača tod je naravna mineralna voda, ki nesramežljivo priteka iz globočin, značilni predstavnik jedi pa so pogače severovzhodne Slovenije. Raznotera žita in moke širnih polj teh krajev so osnova za številne pogače, gibanice, kvasenice, postržjače, zlejvanke in druge testene jedi. Najbolj znana je prekmurska gibanica, tradicionalna jed, ki je pravo razkošje okusov, sestavljena iz dobrot celega leta.
Spoznavajte zgodbo slovenske gastronomije. Odkrivajte lokalne posebnosti kulinarike in vina.
Preberite večŠparglji, tartufi, gozdni sadeži, zelišča in super solata kar s travnika so divja plat slovenske kulinarike.
Čista voda iz pipe ali pitnika, izvirska ali mineralna voda? V Sloveniji lahko svoje požirke povsod izbirate!
Spoznajte deželo, kjer raste najstarejša trta na svetu. Z nami je že preko 400 let in še vedno obrodi grozdje za vino.
Avtohtone sorte hmelja dajejo okus pivom sveta, lokalni pivovarji pa varijo pivo tudi z izvirnimi sestavinami
Sol in solni cvet sta pridelana v tradicionalnih solinah na slovenski obali na prav tak način kot pred 700 leti.
Okuse slovenske kuhinje bogatita ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in Štajersko prekmursko bučno olje.